ALEKSANDRIA TROAS (Geyikli, Bozcaada)
Dene{na Bergama (arhai~en Pergamum) e zemjodelski grad so okolu 40.000 `iteli. Go posetuvaat glavno pasionirani turisti, arheolozi i drug fin svet od tu|ina, pred se zaradi negovoto kulturno zna~ewe od damne{noto minato. Se ~ini malu neobi~no toa {to onakov centar na civilizacijata kako Pergamum se razvil to~no ovde vo Eolija (Aeolia) i {to uspeal so svojot blesok bezmalu da gi zaseni kolku Atina tolku i Aleksandrija.

Apsurdot e vo toa {to toga{, kako i denes, Eolija bila i ostanala poim za zemjodelsko podra~je. Ova e selanska zemja. Pri~inata za toa se krie vo mo{ne plodnata po~va na regionot. Taa lesno ja budi iskonskata vrska na lu|eto so zemjata koja fizi~kata i intelektualna energija, nade`i i qubov {to tie gi vlo`uvaat vo nea, bez dvoumewe im gi nagraduva so krupen praz i pla~liv kromid. Taka bilo so site pa i so kolonistite dojdeni od Tesalija i Beotija. Koga ~ovek so vekovi od eden metar rastojanie zjae vo zemjata a sonceto celo vreme mu go pr`i tilot na krajot od svitkaniot rbet, toga{ izgleda sosema normalno toa {to po napornata rabota takviot mnogu pove}e misli na krkawe, piewe i lega~ewe otkolku na delkawe kamen i turkawe mermer-ni blokovi te{ki po 30 tona do nekoi bairi a so cel da se podig-nat nekakvi hramovi. Gotovnost za takva rabota pove}e im li~i na Jowanite.

Zatoa i pra{aweto: od kade Pergamum vo Eolija?

Odgovorot e ednostaven. Ovoj Pergamum voop{to ne e Eolski grad. Vo eolsko vreme mestoto bilo bezna~ajna satrapija. Taa za prvpat se spomenuva vo Ksenofonoviot (Xenophon) patopis od negoviot pro~uen mar{. Gradot se razvil duri otkako Lizimah, koj bil seprisuten i re~isi semo}en vo ovoj del na svetot, dal nalog da se izvr{i inventar na ograbenoto blago {to go vle~kal so sebe. Taka toj doznal deka vo tekot na svoeto pobedonosno vojuvawe niz Troada, denes Edremitski zaliv, uspeal da nasobere nekoi 9.000 talenti plen!

Talentot i denes e golema rabota i vredi mnogu. Toga{ toa bilo stra{en kamen. Eden talent e od prilika 2627 kilogrami zlato. Talentot se delel na pomali edinici i toa na re~isi isto tolku komplikuvan na~in kako do pred 30-40 godini britanskata funta i imal okolu 3.000 {ekeli. Jasno e deka tolku zlato i srebro ne mo`e lesno da se vle~ka navamunatamu, a u{te pote{ko e, neli, da se ostavi nekade. Generalot dobro znael deka tolku zlato lesno se napa|a a te{ko se brani. Zatoa Lizimah se re{il da izgradi eden vid svoj Fort Knox. (Interesno, i Amerikancite svojot trezor vo koj se ~uva zlatoto na nacijata go imaat podignato vo selanskata ramnica Kentaki, dr`ava na ubavi kowi i brzi `eni, kako {to tamo{nite ma{ki {ovinisti sakaajki da me nasmeat, mi rekoa vo edna prigoda).

Lizimah toa go napravil na krajot na Eolija, na rabot na edni strmnini od kade bil siguren deka mo`ebi ne ba{ lesno, ama pouspe{no }e go brani. I taka nastanal Pergamum: temeli na vol{ebniot spoj od najmalku 23-24 toni ~isto zlato so ~eli~nata volja na talentiraniot general na golemata vojska. Ete kako talent odi na talent.

Me|u smrtta na Aleksandar i na Lizimah pominale dobri 42 godini vo koj period generalot uspeal da stori mnogu. Kon kra jot na `ivotot so `elba edna{ za sekoga{ da go re{i pra{aweto na prevlasta vrz cela Mala Azija, a silno pottiknat od onie toni talenti, Lizimah po{ol vo presudna borba so Seleucite. Zad sebe vo Pergamum, ostavil ~eta specijalci predvodeni od negoviot veren Philetaerus (Fileterus), da go ~uvaat zlatoto. Fileterus, patem re~eno, isto kako kom{ija Heremias, bil evnuh. Lizimah, se znae, zaginal vo bitkata so Seleucite vo 281 godina pr.n.e. ne ostavajki potomstvo, a Fileterus, vedna{ po vesta za smrta na generalot, se proglasil za guverner na Pergamum. Bidejki toj bil guverner, a bankata ne bila narodna-gi ar~el parite kako mu bilo keif. Glavno na terevenki so prijatelite i gradewe hramovi i javni zgradi. (Ova e zgodno mesto da spomenam eden razgovor za vreme ru~ekot {to sega{niot guverner na Evropskata centralna banka Vim Dauzenberg go priredi za na{ite finansieri Xevdet Hajredini, Qube Trpeski i apansas talentiraniot Hari Kostov koi saka{e da gi predvodi najtalentiraniot Borko Stanoevski, toga{ u{te guverner kaj nas. Zgodno e, ama }e se rasipe vodi~ot. Na onie koi }e mi ispratat samoadresirana i frankirana koverta }e im ja pratam storijata po po{ta.)

Evnuhot Fileterus imal posinok, po ime Eumenes (263241 pr.n.e.) kogo go napravil prv od pro~uenite pergamonski kralevi. Eumenesa go nasledil negov posinok po ime Attalus I (241-197 pr.n.e.) koj bil mudar vladetel. ^ovek saka da se pra{a: od kade niknele tie posinoci, {trkovi gi nosele li, {to li, ama nezgodno takvo neznaewe da se iska`uva javno, neli? Kako i da e, toj posinok, po mnogu molewe e laskawe na razni konzuli, se soglasil da ja prati prekrasnata kultna statua na Cybele (Sibele) od Pergamum kako podarok na senatot vo Rim. Cybele, spored mitologijata, bila `ena na bogot na vremeto Chronos, pa spored toa i majka na site Olimpiski bogovi i bo`ici, pri {to taa istovremeno se prifa}a kako Golema Majka bo`ica na cela Azija. Zatoa nejzinata statua bila tolku ceneta. Attalus I taka vlegol vo silen sojuz so Rim i ja proglasil dinastijata Atalidi. Toj ja falsifikuval porakata na nare~nicite pred bitkata so voinstvenite Galatijci koi niz Anadolija po~nale vo toa vreme da nametnuvaat mafija{ki "ara~ za za{tita" od kabadahii.

Pergamoncite, kukavici, nitu pomisluvale da izlezat na boj so Galatijcite pa nivniot kral se re{il da gi okura`i so izmama. Atalus so sopstvena raka vrz xigerot na `rtvata vtisnal znak za pobeda, negovite sueverni sogra|ani tolku mnogu se izraduvale od "proro~kiot" znak za pobeda, {to em se krenale kako eden vo neramnopravniot sudir em se borele herojski. Jasno, tie navistina i pobedile!

Eumenes II (197-159) sin na Attalus I, vo ~est na tatka si i negovata pobeda podignal hram na Zevs i golema biblioteka vo gorniot grad. Toj go izgradil i terasestiot sreden grad na polpat do pod-no`jeto, a potoa go pro{iril pa i go razubavel. Toj go napolnil so darovi poznatiot Asclepion, toga{ ve}e pro~ueno lekuvali{te na Mediteranskiot basen. Proizleguva deka Eumenes II bil kral na pergamonskite kralevi. Nemu, kako kontrapodarok za vol{eb-nata statua na Sibele, rimskiot senat vedna{ po pobedata nad Antioh Veliki kaj Magnesia (dene{na Manisa) mu ja podaril celata antiohijska teritorija, od bregot pa se tamu do Konya. Eumenes II verno gi pomagal Rimjanite vo borbite so nivniot najopasen protivnik, Hanibal, koj, posle porazot kaj Zama, `iveel, umrel i bil zakopan vo dene{en Iznik, toga{na Nicaea.

Eumenesoviot brat Attalus II i negoviot vnuk Attalus III se dr`ele sli~no makar{to posledniov, inaku malku netokmu i so silen Edipov kompleks, im go prepi{al Pergamum na Rimjanite. Otkako vo 133 pr.n.e. umrel od son~anica {to go frknala dodeka go ~istel mermerniot grob na majka si, gradot-dr`ava stanal rimska teritorija. Potoa celi 45 godini Rimjanite go po~ituvale negoviot testament {to za Pergamum predviduval status za sloboden rimski grad.

Me|utoa koga Mitridat se pojavil barajki site nekoga{ni jonski gradovi da se oslobodat od rimska okupacija so ednostavno masa-krirawe na site Rimjani {to }e se zate~at vo niv, izgleda deka kusogledite Pergamoncite go izvele kole`ot na rimjankite i rimjan~iwata so tolku voodu{evuvawe i hirur{ka fantazija {to nastanot bil dobro zapameten kade {to treba. I koga SPQR legiite go pobedile Mitridat, jasno, Pergamum gi zagubil site prava a, edno 40 godini podocna, }e go zagubi i svoeto najgolemo bogatstvo: bibliotekata so 200.000 rakopisi. Legendarniot Mark Antonie, kako svoj li~en podarok na sakanata Kleopatra, odovde vo Aleksandrija go ima preneseno do posledniot rakopis, a se so `elba da se nadomesti {tetata od po`arot vo tamo{nata bilioteka koja, navodno, toga{ broela 700.000 manuskripti!

Objektivno, Pergamum e delo na onie 9.000 Lizimahovi talenti. Nekoi lu|e so 25 tona zlato mo`ebi bi napravile i pove}e i potrajno, drugi ni tolku. Eve, sporedite gi malu so dene{nite mo}nici: razli~ni se. Te{ko e i da se bara ne{to pove}e od onie pred 22 veka: tatko, sin, brat, bra~ed - toa e 110 godini dolgata loza na Atalidite. Naprosto e neverojatno ~etvorica lu|e da go napravile ona ~udo tamu. Dokolku ne se brojat evnusite i pred toa Lizimah, nasekade naokolu samo edno more selani.

Koga Galen, ~ovekot koj postavi temeli za 1000 godini medicina, a se ~ini i edinstveniot golem roden pergamonec, plus glaven lekar na celiot Asklepion, batalil se i vo 162 godina zapukal za Rim da go lekuva imperatorot Mark Avrelie bilo o~igledno deka mestoto e ili mrtvo ili mu nema pomo{. ^inam deka Galen bil i bukvalno posledniot talent na Pergamum. Sekako pojdite: prvo vo Bergama potoa i vo Pergamum.

AKROPOLISOT
Mislam deka go nema toj grad na svetov {to, gledano vo nekakva civilizaciska relacija, bi mo`el da se fali so vaka vidlivo dominanta i preubava gradba kako {to dene{na Bergama mo`e da se gordee so svojot Akropolis. Nema mnogu ostanato, no ona {to go ima e sovr{eno! Do Akropolisot vodi avtomobilski pat dolg nekoi 5-6 km. Zavr{uva so parkirali{te. Kraj vlezot nekolku prodavnici na suveniri, razglednici, bezalkoholni pijalaci i slatki. Vleznicata e okolu $0,25, za fotoaparat u{te tolku. Otvoreno e sekoj den od 08:30 do 17:30. Odozgora puka bo`estven pogled na celata dolina.

Najinteresni gradbi se bibliotekata {to e obnovena so german-ski pari, potoa vrtoglaviot teatar so 10.000 sedi{ta i, ju`no od nego, Zevsoviot oltar od koj stojat samo temelite za{to Turcija pozvolila drugoto da se prenese vo Berlinskiot muzej kako nadomest za vlo`uvawata vo iskopuvawata i restavraciite.

BIBLIOTEKATA e izvonredno obnovena i pretstavuva remekde-lo. Ima dva kata.Se nao|a sproti palatite na Atalus I i Eumenes II, direktno kar{i hramovite na Atina i Trajan. Eumenes II bil kolekcioner so tolku talent {to za knigite na Teophast i Aristotel ja pla}al protivte`ata na knigata so suvo zlato. Ova se smeta za ednostavna i uni{tuva~ka taktika protiv drugite kolekcioneri. Vedna{ reagirale Ptolomeidite od Aleksandrija koi strahuvale deka u~enite lu|e }e pobegnat vo Pergamum zaradi s¢ pobogatata biblioteka. Dale nalog da se zavede embargo na proda`ba na papirus za Pergamum. Eumenes (so svojot pro~uen talent vo trezorot) preku javen konkurs gi pottiknal lu|eto da razmisluvaat za re{nie na problemot. Ovaa praksa ne se sre}ava ~esto, neli. Taka i se pojavil pronao|a~ot: nekojsi Crates od nedale~na Smirna. Krates ponudil specijalno {tavena, tenka, re~isi proyirna ko`a na koja tvrdel deka mo`e ubavo da se pi{uva. Bidejki bila predebela za vitkawe vo rolna kako papirusot, ko`ata ja sekle vo opredeleni formati i taka e sozdaden "kodeks" odnosno moderna paginacija na knigite.

Inaku, ova e vistinskoto mesto na koe ~ovek mo`e da razmisluva za neproduktivnosta na sekoja zavidlivost me|u lu|eto a kamo li me|u dvete najgolemi biblioteki na svetot. Mark Antoni £ gi odnel knigite na Kleopatra vo Aleksandrija, si go videl krajot tamu samoubivajki se so nea, a 400 godini podocna (vo 391-ta godina od na{ata era) fanaticite na koptskiot patrijarh Teophilos go uni{tile celiot fond na Aleksandriskata biblioteka. Kakvi presvrti!

Sme{no, da ne e `alno, {to denes ovie raboti se zabo{otuvaat na sekakov na~in, a uni{tuvaweto na knigite od dvete svetski nau~ni riznici im se pripi{uva na lo`a~ite na amamite na kalifot Omar, {to e obi~na laga.

Vedna{ do pergamonskata biblioteka se gledaat i ostatocite na elegantniot hram na Athena Nikiphoros vo koja se nao|ala pro~uenata statua "Gal na smrten ~as", damna preselena vo Rim. Od hramot tesni skali vodat do golemiot teatar. Makar {to vo ovoj del na svetot ima i poimpozantni i pogolemi amfiteatralni gradbi, nikade nema vaka strmno postaveni 80 redovi za 10.000 gleda~i. Tamu gore, namernikot ne mo`e a da ne zatreperi koga pod nego so sila na atomska pe~urka }e eksplodira impresiven vidik vrz stariot Pergamum. Desno od gledali{teto, skromno stutkan, e hramot na bogot na teatrite Dionys. Zad teatarskata terasa se razleva dolinata so sovremena Bergama i Asklepionot prema jugozapad. Ju`no od amfiteatarot e hramot na Zevs, na nego se nadovrzuva starata Agora a zad nea doa|a sredniot grad. Dokolku ste uredile taksito da ve ~eka dolu na vlezot, }e bide vreme za vra}awe.

ASCLEPION
Sekoj znae deka Eskulap (Aesculapius, Asklepios) sin na Apollo i nevernata Coronis, bil bog na medicinata i isceluva-weto. Asklepionot e medicinski kompleks kakov {to ne se sre}ava na drugo mesto.Okolu nego e ispletena interesna mitska skazna.

Apolon, koj doznal deka sopruga mu, Koronis, go mamela qubuvajki se so nekoj arkadiec, ja zamolil sestra si blizna~ka Artemida (Artemis) da ja ubie nevernicata koja bila ostanata bremena. Artemida, jasno, go poslu{ala brata si i re{ila da ja izgori zol-va si `iva. Apolon, dodeka plamenot na kladata ja goltal Koro-nis, pritr~al, i ja rasporil utrobata, a od tamu si go izvadil sin~eto. So molba da go ~uva i vospituva bebeto, Apolon mu go doveril sin~eto na kentaurot Chiron. Ovoj, zboruvame za Hiron, bil sin na Chronos i Oceania i gi znael tajnite na site vremiwa. Kaj nego, vo razni periodi, u~ele i Odisej (Ulix) i Ahil (Achiles) i Herkul (Hercules). Od posledniov, Hiron slu~ajno zadobil te{ka, neizle~iva rana, pa za da se spasi od makite go zamolil Zevsa da mu go zeme `ivotot. Zevs se smiluval i go stavil me|u yvezdite: taka Hiron se transformiral vo soyvezdie {to se vika Sagitarius (Lovec). Ova e kako fle{-bek ili vremeplov. Me|utoa, nekoe vreme pred da stane soyvezdie, Hiron mu gi prenel na Eskulap tajnite na lekuvaweto. Stanuva pointeresno, prodol`ete.

Eskulap po~nal da gi isceluva smrtnicite. Nekoi gi izbavuval od sigurna smrt, {to }e re~e od zaminuvawe vo podzemniot svet. Toa tolku go razgnevilo Hada (Hades, bog na temniot svet) {to oti{ol da se `ali kaj bogot na site bogovi, inaku negov roden bra~ed, Zevs, velej}i deka Eskulap ja uriva podelbata na svetot na interesni sferi. Znaete kolku seriozna rabota }e be{e toa vo vremeto koga svetot be{e podelen na Istok i Zapad. Zevs go predupredil Eskulap, koj toga{ ve}e rabotel ovde vo Pergamon, da ne si igra so takvi raboti za da ne go jade stapot. Arno ama ovoj, po kuso vreme, pak po staroto..

Na povtorna `alba od Hades, Zevs plamnal i so grom go uni{til Eskulapa. Bidejki vo toj ~as Eskulap v raka go dr`el papirusot so receptot na isceluvaweto, lu|eto naokolu pomislile deka propadnala i golemata tajna, pa }e nema lek za nivnite bolesti. No, ve~erta zavrnalo, a utredenta, to~no na ona isto mesto kade {to gromot go glamjosal Eskulap niknala bilka ~ija glavica bila obviena so tenki beli lisja. Da, taka nastanal lukot, naro-den lek protiv site bolesti! Ova e, jasno, skazna. No Asklepio-not, ovde vo turska Bergama, e eden od najpoznatite medicinski centri na planetava, i e `iva vistina. Sme{aj dva dela mit so eden del bilkarstvo - pa odi ne veruvaj!

Vo pergamonskiot Asklepion se vleguva preku dolga poplo~ena ulica so kolonadi od dvete strani. Ja vikaat Svet Pat i vodi do vleznata porta Propylon od koja ne ostanalo mnogu. Zad nea se {iri medicinskiot kompleks Asklepion. Tuka bolnite bile kompleksno (vo kompleks, neli, kompleksno) tretirani. Dijagnozite bile vospostavuvani ne samo po fizi~ki pregled tuku i so analiza na soni{tata, niz razgovori odnosno so pomo{ na eden vid psihoterapija. Posle: Frojd vaka, Frojd onaka. Se koristele bawi so lekovita kal, kako vo Igalo, trevi, masti, mineralna voda, dieta, gimnastika, masa`i, a se prepi{uvala i kura so lekovita voda od Svetiot Izvor. Funkcionira i denes a analizata od 1970 godina uka`uva deka vodata e radioaktivna.

No} pred da dojdeme tuka komarci vo ^anakkale taka me bea iskasale {to bicepsot mi be{e poduen kako me{ina. Sin mi Igor zafati od toa vodata, natopi nekoi lisja i mi gi zalepi na otokot. Mate{e ne{to "ala-bala", kako sekoj mo`e da bide Eskulap koga ima ~udotvorna voda. Samo zaradi mo`nite pravni posledici nema da go soop{tam rezultatot od toj tretman, me|utoa vidlivo e deka brojni pravoverni Turci bez dvoumewe ja pijat taa voda. Ne e ni{to osobeno: ja piev i jas i mo`e da ka`am deka ne e ba{ kako od fri`ider, ama pitka, ima nekoj lesen neobi~n vkus. Voda.

Blizu do izvorot se nao|a teatar so 3.500 sedi{ta {to slu`el za zabava na bolnite za{to drugoto naselenie go imalo onoj impresiven amfiteatar gore vo Akropolisot. Nedaleku e i vlezot vo Svetiot tunel ~ii 90tina metri vodat do nekakva podzemna rotonda, interesna gradba od kamen i cigli, kade gi neguvale pacientite. Vo krugot na Asklepionot ima nekolku hramovi, me|u drugite i na Telesporos. Ovoj bil vtor bog na medicinata, a }erki mu bile Hygeia (Higija) i Panacea. Bolnite ~esto spiele vo tie hramovi o~ekuvajki lekuvawe ili barem dijagnoza.

SMESTUVAWE
Vo Bergama ima pove}e skromni evtini hotel~iwa me|u koi Park Oteli, Sehir Oteli, Balar Otteli kade dvokrevetna so lavabo ~ini me|u $5$6. Ima i drugi mo`nosti za no}evawe ovde. Acroteria Pension na Bankalar Çaddesi kaj starata bawa Eski Hamam Yani br.11 e mnogu dobar, so br{len po fasadata, sekoga{ ima topla voda od solarnite greja~i, bezbeden e pa zatoa popularen kaj turistki koi patuvaat sami ili se `enska kompanija, naj~esto studentki. A i evtin e: $19 dvokrevetna so pojadok za dvajca.(faks (232-633.1720) Pergamon Pension na istata ulica tel (232-632.3492 e mnogu mal, re~isi privatna ku}a, ima 56 sobi nad meanata vo parterot {to gi nudi za $15. Prifatlivo vo zortzaman. Najinteresen za onie koi moraat da zasednat i da crtaat ili da slikaat nekolku dena po Pergamum e Athena Pension vo Barbaros mahale, Imam Çikmazi Çaddesi No.5. Prvo dvokrevetnite se glancaat dnevno, vtoro ~inat samo $8 ili $10 zavisno od vidikot, treto ima kujna vo koja mo`e sekoj da se koristi so sadovite da si napravi obrok, a so ~iniite i priborot da jade, treto ima fraj ma{ina za perewe, ~etvrto zgradata e stara begovska palata a petto i najva`no sajbijata ima dobieno "~ista banka" od nekoi moi prebirlivi kolegi. Najdobro e vo Tusan Bergama Moteli na vlezot za E-24 kade dvokrevetnite so tu{ i WC se $22-$25.

Po Uzun Çarsi Çaddesi na glavnata ulica ima izbor restorani i a{~ilnici od koi Kardesler odnosno Sehir i Sayin se i evtini i pristojni. Kaj avtobuskata stanica, na Hakumet Caddesi, do Arheolo{kiot muzej, na bankinata ima pove}e ~ajxilnici. Lokalnite taksisti baraat $5 do Akropolot. Ako sakate da ve ~eka eden ~as i da ve vrati nazad se pla}a $8. Taksi do Asklepionot so ~ekawe i vra}awe ~ini $5. Ne treba ni da se pomisluva deka dvete mesta mo`e da se obikolat pe{ki vo eden den. So taksi s¢ zaedno mo`e da se vidi za 3-5 ~asa. Avtobusite za Izmir trgaat na 30 minuti od rano nautro do 19:00, biletot ~ini $1, se vozi 2 ~asa. Koga patuvate za Bergama zadol`itelno treba da mu go postavite na voza~ot ova pra{awe: Bergama Santral Garajina gidiyor musunuz? (Vozite li do bergamskata centralna stanica?) Ako ne dobiete precizen odgovor, kazna mo`e da bide istovar na xadeto E87 kaj krstopatot za Bergama, 7 km. daleku od centarot na gradot..