|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Klik Adhan - povik na molitva | ||
Start - Doma - Home  Hititite - prvite doselenici, Frigijcite na Midas, zaedno so Mizijcite Lidijcite na Krez, no i Karijcite na Mausolos, Vizantijci ili Romei, odnosno Rimjani, Selxucite, i nivnite 160 godini Osmanliite, prisutni {est veka Vremeto i zna~eweto na Ataturk Hronolo{ki prilog, Pova`ni datumi, Sultani i pretsedateli Obrazovanie, Masovni medii, Turskiot jazik, Umetnost i kultura, Turskata kujna, MRAMORNA REGIJA EGEJSKA REGIJA MEDITERANSKA REGIJA REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA CRNOMORSKA REGIJA MINERALNI BAWI, SKI CENTRI VRABOTUVAWE TURCI ZA PAMETEWE |
 Kako {to Hitite se povlekuvale kon istok, a "morskite narodi" ne stignuvale da go popolnat toj prostor, taka zad niv ostanuval vakuum. Vo nego, nadoa|aj}i od Trakija, kon 1200 g. pr.n.e. }e se naselat Frigijci (Phrygians) i Mizijci (Mysians), narodi od indoevropsko poteklo. Kon 6-ot vek Mala Frigija (Phrygia Minor) se prostirala dol` prostorot na Mramorno More (mora da pominete niz nego) i okolu Helespont i Troja. Podocna toj del }e bide popoznat kako Mizija. Golema Frigija, koja sosema }e ja zagubi zapadnata provincija za smetka na Lidijcite, se razleva isto~no i povnatre vo kopnoto. Nie ovde vo princip zboruvame za ovoj porazvien i vo sekoj pogled pozna~aen del na Frigija, kade brojnite naselbi se koncentrirale glavno okolu gradot Gordium (denes e Uassi Hoyuk, mesto okolu 100 kilometri jugozapadno od Ankara) koj nabrzo stanal prestolnina na Frigijcite, a definitivno se vpi{al vo istorijata koga tamu Aleksandar Makedonski go re{il problemot na pro~ueniot jazol so odlu~en zamav na svojot me~.  Inaku, i ovaa regija e gola, a vo ona vreme po nea Frigijcite ili sto~arele ili neguvale lozja, ili pak kopale izvonredno kvaliteten mermer. Poznato e deka nivna Ancyra, dene{na Ankara, bila locirana na svijok na rekata Halis (Hallys). Religijata im bila idolopoklonstvo na prirodata pa soodvetno Golemata Majka na bogovite bo`icata Rea ili Sibela (Cybele) imala primat nad drugite. Religioznite ~uvstva gi izrazuvale orgijasti~ki, {to drugo mo`e i da se o~ekuva od lozari, stil {to si ostavil tragi vrz Ahajcite i Rimjanite. Ovde i dendenes se nao|a golema nekropola kade po~iva najpro~ueniot od site Frigijci, ~ovekot so zlaten dopir, legendarniot kral Midas. Da spomenam deka negoviot grob, visok okolu 62 metri, vo 1955 e izdup~en za da se dojde do pogrebnata odaja. Toj al~en obid e opi{an vo tekst na arheologot R.S.Young so kolegite. Mislam deka taa ilustracija za vistinskiot motiv da se kopa po starinite na Mala Azija zaslu`uva da mu bide privedena na uvid na ~itatelot na ova izdanie.Eve {to veli tekstot: ...Po nekoi 90 metri kopawe horizontalniot tunel dojde do vertikalen yid debel blizu metar. Koga amerikanskiot direktor na iskopuvawata dr Rodni Jang (verojatno rodnina na avtorot) odlu~i da go probie, vo tunelot po~naa da se isturaat trkalezni kamewa kako portokali. Kolku pove}e se kopa{e tolku pove}e nadoa|aaToj taka tera{e edna nedela, rizikuvaj}i celata struktura na grobnicata da se strupoli, {to eden den sigurno i }e se slu~i. Iznese nekoi 300 kubici od toj za{titen kamen. Potoa, nekoi dva metri zad prvata bariera od kamewa se ispr~i nova pre~ka. Sega toa be{e od drveni debla . Potoa dojde eden metar kamen otpad pa duri na krajot yidot na samata pogrebna odaja. Vo nea nema{e nitu eden edinstven predmet od zlato ili srebro, nikakvi orudija. (Sic!) Ima{e samo (?!) ostatoci od ma` visok okolu 170 santimetri. Po 2.600 godini vleze vozduh vo pogrebnata odaja i si go zapo~na svoeto nagrizuva~ko dejstvo... Zaprepastuva soznanieto deka nema ni al ni aber za DNA analizi, za rekonstrukcija na figurata na skeletot, ni{to. Samo razo~aruvawe od najdenoto: koskite na ~ovekot so zlaten dopir! Imeto na Midas, i pokraj toa {to `iveel okolu 755 g. pr.n.e., i sega ~esto se sre}ava. Vo SAD postoi veriga avtomehani~arski servisi "Midas", {to saka da ka`e deka nivnite majstori imaat zlatni race. Kuriozitet e toa {to site frigijski kralevi se vikale ili Midas ili Gordij, se dodeka Lidijcite, kon 650 g. pr.n.e., ne mu stavile kraj na celoto Frigijsko kralstvo.  Samite Frigijci, koi izvozuvale i odli~no vla~ena ili predena volna, mnogu qubele muzika. Cimbalite i flejtite se naslede-ni od niv. Tie se povlekle vo planinite ju`no od Eski{ehir (Eskisehir) kade ostavile golem broj impozantni spomenici. Niv-noto pismo koristelo azbuka koja do dendenes ne e de{ifrirana. Pi{uvale po vosok nalean na plo~ki vo boustrophedon stil (kako {to volot ora: eden red od levo nadesno, onoj zad nego od desno nalevo, pa od levo nadesno i taka do kraj). Frigijskata kapa, eden vid ke~e, ja prifatile kako del na svojata garderoba oslobodenite robovi na Rim, pa taka stanala simbol na sloboda. Na Frigijcite im se broi i mitolo{kiot flejtist Marsijas (Marcias), koj napravil fatalna gre{ka koga re{il da go predizvika Apolon vo natprevar vo svirewe. Ne flejtist, tuku duduk: }e se natprevaruval so Apolona!
|
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005)    
 
        |
|
|