|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Klik Adhan - povik na molitva | ||
|
Start - Doma - Home |
 Tuku{to zaodev na u~ili{te koga deklaracijata na IB ili Informbiroto poka`a deka }e mi go smeni celiot ``ivot i deka }e se najdam ograben, zaradi nekoi cvrsti idei na tatko mi i majka mi, od roditelite, za da bidam zdu{no privien vo semejstvoto na tetin mi Boris Boko Stefanov, i da go prodol`am detstvoto vo edna stara begovska ku|a kade me|u golemi semejstva Turci, Rusi i Francuzi po~nav da otkrivam ne tolku proleterski internacionalizam kolku kulturen so`ivot vo Makedonija. Be{e prevozbudlivo. Turskoto semejstvo, vo koe zra~e{e gospodskata, beglerbegovska figura na stariot [aban, so vreme mi stana predizvik i dokaz deka Makedoncite ne{to ne razbrale od taa nam bliska op{testvenost, kultura i konfesija. Pomladiot sin na efendi {aban, d-r Halit {aban, stana lekar specijalist i prv kandidat za {ef na dr`avata na suverenal Republiika Makedonija vo prvite izbori po rsamostojuvawet. Do negovata prerana smrt ostanavme prijateli. Potoa se dru`ev so mnogu drugi etni~ki Turci pa sledstveno zaminav, pove}epati, da se zaponam odblizu so toj golem narod ostanat taka malubroen me|u nas.  Vo oktomvri 2000 godina Turcija sprovede op{t popis na naselenieto i preliminarnite podatoci zboruvaat deka ovaa zemja ima nad 70,300.000 `iteli. Nad 90% od niv se Turci. Me|u niv se i okolu 1,3 milioni Turci ili muhaxir Muslimani od Makedonija, Bugarija, Grcija, Romanija i biv{a Jugoslavija kolku {to zemjata si gi pribra nazad od 1927 do 1950 vrz baza me|udr`avni dogovori. Be{e toa `alna operacija {to ostavi i gor~liv vkus kaj site i eden vakuum koj se popolni kako {to se popolni ... No, toa e a{i}are preseriozna tema za vakvo mesto.Po tolku vekovi asimilirawe na i so`ivot so narodi koi vo sebe nosele genetski kodovi od Hititi, Frigijci, Persijci, Lidijci, Makedonci, Arabjani, Spartanci, Atiwani, Rimjani, keltski Galatijci ili Huni i Mongoli Turcite imaat odamna formirano svoi posebni fizi~ki homogenizirani karakteristiki. Prepoznatlivi se ne samo kulturno tuku antropolozite gi opi{uvaat kako srednorasti, cvrsti, so temna kosa i crnooki. Blizu 7% ili okolu pet milioni od naselenieto se Kurdi koi ovde ~esto gi vikaat "Turci-planinci". Tie se muslimani koi zboruvaat persiski (farsi). Glavno `iveat okolu Dijarbekir i vo planinskiot del kon Iran i Irak. Okolu 1,5% od naselenieto se Arapi. Ostatokot se ^erkezi, Gruzijci, ^e~eni, Grci, Bugari, Lazi i Anauti, kako {to Turcite gi vikaat Albancite. Od 1927-ta koga broe{e 13,6 milioni do 58,5 milioni vo 1992 pa nad 62 milioni minatata godina, naselenieto poka`uva visoka prirodna stapka na porast od okolu 2,4%. Za 50-tina godini toa e tripati pove}e naselenie. Taka smetano Makedonija sega bi trebala da broi {est milioni narod. Zemete moliv i hartija pa preesapite samite pa razmislite se koj e vinoven {to ne e taka. Najmalku 20% ili goredolu 12 ili celi 13 milioni od site Turci `iveat vo Istanbul i Trakija, odnosno Avrupa Turkiyesi. Ova veli deka koga }e se zeme predvid porastot na naselenosta na egejskiot i mediteranskiot breg so nivnata plitka pozadina, toga{ prose~nata gustina na naselenieto od 75 lu|e na kvadraten kilometar kako podatok za celata zemja vsu{nost e samo statisti~ki privid. Niz razni naselbi vo Izmir, Istanbul i Ankara `iveat po 48.500 lu|e na kvadraten kilometar. Tie toa go pravat vo potraga po rabota. Toa {to 70-milionskata op{testvenost na sovremena Turcija vo mnogu aspekti na dnevniot `ivot se odnesuva mnogu vesternizirano, ne zna~i deka vo drugi, kako {to e povrzanosta na semejstvoto, ne se potpira silno na tradicijata. Za semejstvo se podrazbira edna prili~no po{iroka struktura otkolku samo tatomamadeca. Toa se barem dedo i baba (retko so bra}ata i sestrite na dedoto) so site svoi sinovi i }erki, plus so nivnite deca i so ~ukundecata. Toa se barem 3-4 generacii od semejstvo vo koe hierarhijata ja opredeluvaat polot pa vozrasta. Prv po rang e najstarata ma{ka glava pa negoviot sin, pa taka nadolu. Sestrite svojot najstar brat go tituliraat so "aga bey", {to }e mu dojde kako "gospodine lorde". @enite se vtor rang hierarhija kade {to baba "nine" (kaj nas, niz gali~ko, od milina se vika "ninica") ima po~esno mesto. Okolu 62% Turci `iveat vo gradovite. Vo 1927 god. gradska adresa imale samo 19% `iteli. Toa saka da ka`e deka e izvr{ena zna~ajna transformacija na `ivotot kon podobro, bez ogled na toa dali tolku mnogu svet se iselil od selata ili pak golem broj sela se razvile do status na gradovi ili do prigradski naselbi. Seloto kako balkanski poim mo`e da bide golema romantika, no standardot e vo gradot. Prose~nata o~ekuvana dol`ina na `ivotot e 67 godini, drug sto`eren indikator za zdravjeto na nacijata odnosno za relativno visokoto ramni{te na kvalitetot na `ivotot. Popisot e kniga na bezbroj podatoci a ovie se najinteresni za prilikava. Ovde vredi da se poso~i deka vo Turcija so zakon e ustroeno vo vreme na popisot site lu|e da mora da sedat doma. Mislam deka pojasnuvawevo zaslu`uva i u{te edno. Moe. Vo knigava, kako i se {to potpi{uvam, im pridavam golemo zna~ewe na zborovite. Ne bi napi{al "mora" ako tie eventualno mislat " ne }e da e lo{o". Zna~i, koga se veli "mora" toa zna~i mora : gi apsat i gi kaznuvaat onie {to mislat deka ona mora vsu{nost ne mora. Koga se vika "site lu|e" toa zna~i site lu|e a ne samo `iteli na Turcija. Zna~i i stranci. Za{to i tie se lu|e. Zna~i ako va`i za stranci, va`i i za stranci-turisti, pa ako ste tamu za vreme na op{t popis (go pravat edna{ vo 10 godini) kako individualen turist ili }e sedite vo hotel ili prethodno }e si izvadite ferman od vlastite, demek dozvola za skitawe. Za turisti~ki grupi agenciite berat samite gajle ama na ~lenovite na grupata ne im davaat da se rasprskaat po pazarite. Ova so popisot e `iva vistina. Onie ni{ani kako: "nie ne se popi{uvame" ili, demek, adetot ni e takov, odnosno "nie ne otva rame vrata za da ne ni gi gledate anamite", ili da re~eme "za{to ni e taka }eif" ovde gi nema. I toa vrz osnov na zakon napraven od Turci za Turci a ne od Makedonci za Kurdi, ili da ne re~am, nekoi drugi. Mislam deka ova e polezna informacija, ako tamu ve zate~e popis. A i taka, kako patemna ilustracija za toa {to e red vo edna odle`ana, da re~am, saglam dr`ava. |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005)    
 
        |
|
|
