|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ISTANBUL 2010 EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE | |||
|
Start - Doma - Home   Voved - Intro, MRAMORNA REGIJA Niz Edrene, Istanbul, Dol` Bosfor, Vo Topkapi, Vo Dolmabah~e saraj, Vo Sultan Ahmet xamii, Vo Beglerbej Saraj, Vo [ehzade xamii, Vo Ujup xamii, Vo Aja Sofija i crkvite, Vo Karie, Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot, Rimsko nasledstvo, Na hipodromot, Vo cisternata Irebatan, Tvrdinite na Stambol, Novata arhitektura, Niz galeriite, Princevskite ostrovi, Jalova, Vo Iznik - Nikea, Vo i okolu Bursa, Rajot na Pticite, Dardanelite, Galipole, ^anakkale, Troja, Truva, Vo Kutahija, EGEJSKA REGIJA Niz Troja, Vo Asos, Do Bergama, Peramum Manisa, Niz Izmir, Efes, Selxuk Sart, Priene, Milet, Didima, Bodrum, MEDITERANSKA REGIJA Lycijsko nasledstvo, Antalija, Perge, Side, Alanja, Silifke, Adana, Hataj, Iskenderun, Antakija, REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA Niz Ankara, Vo Konja, Kapadokija, Goreme, Kajseri, Avanos REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA Gaziantep, Sanliurfa, Vo Dijarbakir, Malatja: Nemrut, CRNOMORSKA REGIJA Sinop, Rize, Trabzon Literatura, Od ^elebija do Pamuk Kaligrafija, Likovna umetnost, Teatar, Film, fotografija, Muzika, Folklor, Artizanati, Turskiot kilim, Keramika, INDEKS NA POIMI TURCI ZA PAMETEWE   |
 Vedna{ do tivkoto selo Gullubahce se nao|a Priene, edno malo (vo svojot apogej odvaj pet-{est iljadi slobodni gra|ani) festivalsko grat~e (ovde ~lenkite na Jonskata konfederacija odr`uvale kongresi i umetni~ki natprevari) od klasi~noto minato na Mala Azija. Zapisite velat a iskopuvawata potvrduvaat deka Priene e izgraden vrz osnova na takanare~en re{etkast urbanisti~ki plan. Nego go proektiral poznatiot arhitekt Hippodamus od Milet. Toa mu doa|a kako eden vid sitem od napre~no postaveni avenii i ulici, kako {to e vo Wujork i drugite gradovi na Amerika. Od prosta pri~ina {to Rimjanite ne bile voop{to zainteresirani da okupiraat periferni mali gradovi {to se davat srede more nadoa|a~ki re~en nanos, Priene denes pretstavuva edna od podobro so~uvanite, tipi~no helenisti~ki naselbi nadvor od klasi~na Grcija. Od platoto vo podno`jeto na planinata Mykale se otvora eden sinemaskopski {irok pogled vrz dolinata niz koja krivuli~i (vistinskiot zbor, jasno, e meandrira) rekata Buyuk Menderes, nekoga{ Meander. Demek, tuka meandrira Meander. Po iljadi godini neprekinato nanesuvawe humus i pesok rekata taka ja ima zatrupano prvata naselena Priena {to taa do den dene{en ne e nitu pronajdena. Kako vo zemja potonata. Ovaa nova Priena e odli~no so~uvana. Re{etkastiot plan na gradot se gleda so golo oko, a ne e te{ko da se naseti ili prepoznae socijalniot `ivot na ona vreme. Ubavo se raspoznava i centralnata avenija so paralelni na neadrugi, pomali, koi, striktno pod agol od 90 stepeni, gi se~at mali ulici. I ne e samo toa. Potkovi~estiot amfiteatar e eden od retkite, ako ne i edinstveniot vo Mala Azija koj se pretstavuva vo originalna helenisti~ka forma i sodr`ina, so akcent vrz prostorot za orkestar i hor, a ne na arenata za borbi so yverovi, kako {to e slu~aj so rimskite amfiteatri. Proskenata, prethodni~ka na dene{nata teatarska scena, ovde vo Priena e prekrasno so~uvan del. So ogled na toa deka taa e koristena i za politi~ki sobiri pa i pova`ni sudewa, priliki vo koi na govornicite im e opredeluvano vreme za iska`uvawe, ovde se gleda dobro so~uvan eden primerok na javen voden ~asovnik, da mo`e sekoj da vidi kolku e saatot, neli!  Podolu od teatarot se nao|a gimnazium, a u{te poblisku do rabot na platoto i agorata, toga{en centar na gradot. Stariot bouleuterion, toa e mesto kade se odr`uvani raspravi po pra{awa koi ne nalo`uvaat izjasnuvawe na site slobodni gra|ani, isto e vo dobra sostojba. Kaj negoviot oltar, kade {to se ~uval ve~niot ogan kako simbol na kontinuitetot na gradskiot `ivot, stoele govornicite, okolu niv po klupite sedele sovetnicite a vo sosedniot prytaneion zasedavale komisiite na gradskiot sovet. I taka so red do beskraijon. S¢ e tuka. So malu fantazija i dosta prethodno ~itawe sekoj mo`e da si zamisli kako li toa }e da izgledal sekojdnevniot `ivot na slobodnite lu|e vo eden mal grad na Jonskata konfederacija.Inaku, najzna~ajna gradba na Priene e hramot na Atina, proektiran i izgraden od strana na ~ueniot arhitekt Pytheos, onoj istiot koj go prektiral i izvel Mausoleumot vo Halikarnas. Sega ovde stojat pet originalni jonski stolbovi, urnek za ovoj stil. Od ovde pliska najubav pogled naokolu. U{te toga{ samiot avtor napi{al deka to~no ovoj hram go smeta za svoj najzna~aen potfat, makar {to pokolenijata mislat ponaku i ve}e nekoi 2.500 godini na eden ili drug na~in go kopiraat Mausoleumot, a ne hramot na Atina. Arheolo{kiot grad se otvara za postiteli vo 8:30 nautro preku celata godina, se zatvora na zajdisonce. Vleznicata ~ini okolu $3. Pred vlezot ima zasen~en prostor kade e lociran Selale Restaurant vo koj ima se, i pijalak i hrana, a vo blizina u{te nekolku drugi mu pravat `estoka konkurencija. Vrvuli~i od urbanisti, arhitekti i zgodni studentki. .  |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005).          |
|
|
|
|||