|
Start - Doma - Home
Voved - Intro,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija,
Goreme,
Kajseri,
Avanos
MEDITERANSKA REGIJA
Licijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MRAMORNA REGIJA
Vo Edrene,
Vo Istanbul,
Vo Iznik,
Vo Bursa,
Okolu ^anakkale,
Vo Kutahija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE
|
(Ova gore e e fotografija od politi~ki nastan vo Samsun, na crnomorieto. Mo`e da si zamislite kako izgledaat tie razdvi`eni masi narod vo Istanbul ili niz povekemilionskite gradovi kako Izmir, Ankara ili Adana. Poedinecot lesno se gubi vo ogromnata populacija na Turcija. A sepak, od Makedonija sega vo Turcija `iveat i rabotat na{i nekoga{ni sonarodnici koi se visoko na vi|a vo ova op{testvo)
Ovde }e se publikuvaat dajxestirani verzii na opstojni portreti na prominentni Turci ~ie delo ili poteklo e svrzano ili pak ima, vo koja i da e konotacija, nekoi dopirni to~ki so Makedonija.
Najgolemiot broj Turci vo Makedonija imaat geneolo{ki stabla od po 600 i pove{e godini. Nekoi od niv, kako s'Kumbaraxi, se dojdeni na ~elo na vojskata na sultan Murat kako visoko rangirani blagorodnici. Vnesuvanjeto na tekstualnite najavi ili materijal za portretite ke odi preku oddelna internet adresa na na{ata firma, vo tamo{nata rubrika "Submit News" me|utoa treba da bidete registriran ~len na sajtot za da mo`ete direktno da gi publikuvate svoite iska`uvawa za da gi gleda celiot svet.
Toa {to prijatelite, a mnogu po~esto onie drugite, sakaa da ka`at deka bil ~ibuklija, voop{to ne mu pre~e{e na Kemal Sejfula da stane em minister za kultura na Makedonija, em gradona~alnik na celo Skopje em ambasador na cela Jugoslavija. Be{e {i{kav, markanten i blagoglagoliv, ima{e preubava sopruga po ime Kevser koja patricijskite crti na klasi~na mediteranska ubavica si gi zadr`a do dlaboka starost, i se raspoznava{e so odneguvani maniri. Vo ona vreme koga be{e aktiven be{e svetla to~ka na blagiot liberalizam me|u jatoto jastrebi vo Makedonija. Vo ^air sega ima i ulica ]emal Sejfula, taman odbrana, ima i stadion tamu, benzinska pumpa, posetena, a {to e pova`no i ve~no, taa ekspresno skoka na Internet preku Google pa imeto barem ne mu e zapusteno.. Toa e najmalku {to Kemal Sejfula si go zaslu`uva..
Kamuran Tahir pak be{e ne{to drugo. Ima{e visoko ~elo, napr~ena dolna buza naj~esto malku, sosema malku izviena vo edna mrvka sarkasti~na nasmevka {to mu trepere{e na liceto duri i sosema bez povod, Ima{e prodoren, spokoen pogled od koj se gleda{e deka migovno ja sfa}a situacijata vo koja upa|a i nekoja ~udna ideolo{ka cvrstina.
Kamuran Tahir Be{e tupanica na rabotni~kata klasa ili, ako sakate, molskavi~no glavose~a sabja na komunisti~kiot establi{ment. Be{e apsurd kako se lizna vo onaa presmetka so liberalite. Mislam deka ne mo`e{e da poveruva deka onoj Osten na Darko Markovik i Cvetan Stanoevski (nekoga{ od Slavko Janevski izlansirano str{el-spisanie) so Rusomir Bogdanovski li so Aqo{a Rusi li, so kogo li, }e mu dojde do ak. Tie prvo bea izlansirale edna debarmaalska igra na zborovi koja bez povod ja plesnaa na prvata stranica kako parola: Tumorou vil be beter i hrabro se branea deka toa e minimum sloboda na sekoe satiri~no iska`uvawe. Namesto da prifati deka takvi ventili mu se potrebni na sekoj re`im, da sfati deka 90 otsto od lu|eto ne go ni razbraa vicot a onie {to ja znaeja razlikata me|u turcizmot beter (polo{o) i angliskoto zna~ewe na "better" (podobro) ne se impresioniraa od taa poraka. Nakuso - mo`e{e ako ve}e saka{e da gi trebi da po~eka do naredniot sviok. Ne. Be{e tvrdoglav i toa go strupoli. Nikoj ne go spomenuva sega.
Fahri Kaja, (1930) e pisatel (del od negovata poobemna proza "Popladnevno Sonce" e pomesten zaedno so eden mini-osvrt na angliski jazik vo oddelot "Kriti~ki osvrti" na na{iot fin sajt horizonti.info) no i novinar (be{e dolgo vreme glaven urednik odnosno direktor na vesnikot "Birlik") a i politi~ar (pokraj drugo-to i ~len na Pretsedatelstvo na SR Makedonija).
Bez kakvo i da e dvoumewe Fahri Kaja sigurno e edna od onie zna~ajni li~nosti na makedonskata op{testvenost koja ednovremeno mo`e da stoi mnogu visoko na na{ata lista "Bele`iti Turci" vo Makedonija. Duri sega (po celi 40-45 godini prijatelstvuvawe) doznavam deka e roden vo Kumanovo i vedna{ sum gotov da ispredam verzija so objasnuvawe na negovata kontinuirana poddr{ka vo vreme na nekoi te{ki premre`ija so Van~o [trkov pa Apostolski. Tatko mi mora da imal nekoi prijateli me|u Turcite vo Kumanovo ili barem lu|eto dobro da go znaele i da si imale vrzano mislewe za nego i za semejstvoto..Toga{. vo tek na edno 30 godini, ne bi pomislil deka se zanimava i so poezija i toa poezija za deca. Sekoga{ go pra{uvav dali pi{uva I sekoga{, mislam, }e mi odgovore{e potvrdno, no samo edna{ dodade, tivko, tivko no ne ona {to ti o~ekuva{ deka go pi{uvam. Mislev deka raboti na memoari za presudnoto vreme.
Prilozi kon deloto na Fahri Kaja, koj e seu{te mnogu aktiven i konstruktiven ~initel vo Makedonsko-Turskite odnosi i Me|unarodniot PEN a i za negovite semejni predoci, se dobrodojdeni i ovde preku elektronska po{ta a i na sajtot.
Nexati Zekirija od druga strana be{e eden fin gospodin, sakate ka`ete go efendi sakate xentlmen, no od toj kalibar, zna~i. ^ovekot pi{uva{e poezija koja nikoj ne mu ja razbira{e no koj bez ogled na se ima{e golem avtoritet, ne ima{e maksimalen avtori-tet me|u prvacite na dr`avata i poartijata, vo princip nepisme-ni lu|e a gluvi za sekakva poezija, osobeno za Turska detska poe-zija. Ako nema{e {trajk so glad (ej tamu pred desetina godini, mislam 1996-ta) vo u~ili{teto (tamu nekade vo selata vo Debarsko) koe go nosi negovoto ime - na celiot Internet }e nema ni{to koe da gi potseti lu|eto za ovoj fin ~ovek. Zemi istepaj edno kup~e narod - ke `ivee{ ve~no iako ke te skusat za glava. Mene me ~udi toa {to nitu negovoto semejstvo nitu prijatelite ne mu krevaat barem edna skromna veb-stranica) da ne re~am veb-sajt za negovite celi, `ivot, streme`I, postigawa, neuspesi, tri-umfi, za tursko-makedonskite odnosi, za vistinite i zabludite. Sega nema ni{to. Jazk. (Tuka treba temen vokal ama nema font vo Amerika za nego, za taa sramna zapetajka koja Bla`e po nalog na Sa{a Beli} ni ja zvizna dekretno vo azbukata 1945-ta.)
Ilhami Emin (1931) be{e eden od onie kolegi vo Nova Makedoni-ja, tamu duri vo 60-te, koj sekoga{ be{e seriozen iako so fin sluh za lesna {ega, za suptilna uvertira kon utrinskiot razgovor dodeka site se so glavite vo vesnikot i nosovite vo filxanite kafe. Toj be{e izvestuva~ za obrazovanie ili za za izdava{tvo ili za {to da e, a potoa, koga zamina Klime (Ivan Mazov) ili Ksenija Gavri{ mislam stana urednik ili ne stana pa si otide. Mislam deka nekade najde ili pogolemi pari. Ili vlast, ne{to taka. Potoa ve}e ne me{avme muabet, se tuka do skoro. No i toa ne uspea sosema:. Pove}e zboruvaa drugi, sin mu, otkolku toj samiot. Ne gi menuvaat lu|eto tabietite lesno. Ima Ilhami edna simpati~na pesna vo koja potse}ava na Mohamedovata izreka deka Pogolema dobrina od samata dobrina e koga ~ovek ne go zaborava prijatelot na svojot tatko. Mene mi li~i deka vrz taa mudrost te{ko mo`e{ da doturi{ u{te ne{to no Ilhami nadgradil pesna.
Mugbil Bejzat (1932-2003) pravnik, sudija na op{tinskiot sud vo Skopje, pratenik vo Sojuznoto i vo Sobranieto na SRM, minister za pravda na SFRJ, sudija vo ustavniot sud na SRM i ~len na Sudskiot sovet na Republika Makedonija. Se znae deka semejstvoto na tatko mu Ahmet, vnuk na {eikot na Halveti Teke vo [tip, poteknuva od Konja i vo Makedonija `ivee celi 450 godini. Majkata na Bejzat, Esma poteknuva od tursko semejstvo od Sveti Nikole. Vo 1987 godina Bejzat se o`enil za prof. Esen ^aglajan od Gazi Univerzitetot vo Ankara koja ke go motivira intenzivno da se anga`ira vo kreiraweto na Turskata partija vo Makedonija kako organizirana sila koja ke nastojuva da se obezbedat usloovi za edukacija na mladite generacii Turci vo Makedonija..
|
Daily newspaper in English and Turkish
an online edition with all the info and features you need about the land.
Also a fine Sunday-weekend special.
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
