Voved, Intro
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Obrazovanie,
Masovni medii,
Turskiot jazik,
Umetnost i kultura,
Turskata kujna,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

MRAMORNA REGIJA
Edrene, Istanbul,
Jalova,Iznik,Bursa,
^anakkale,Kutahija,


EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandria Troas,
Asos, Ajvalik, Bergama,
Izmir, Selxuk,
^esme, Manisa, Sart,
Pamukkale,
Ezeroto Bafa, Priene,
Milet, Didima,
Milas,Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris, Fetije, Ka{,
Demre, Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus,, Adana,
Hataj, Iskenderun, Antakija,

REGIJA NA CENTRALNA
ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup,
Kajseri, Avanos

REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja,

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon

MINERALNI BAWI,

SKI CENTRI

SPEC-PONUDI

LITERATURA I LINKOVI

KVIZOVI

VRABOTUVAWE

"INDEKS NA POIMI

TURCI ZA PAMETEWE

Po{ta: Marki, faksirawe, postrestant, paketi;
Telefon - Telegraf: Javni govornici, `etoni i pari.

ALARM-BROEVI
Policija tel. 155
Brza pomo{ tel. 112
Protivpo`arna tel. 110
Apteki, lekari tel. 118

Osnovana pretpostavka e deka na na{iot turist uslugite na turskata PTT slu`ba }e mu bidat potrebni samo za da isprati razglednica ili, ne daj bo`e, telegrama do doma, {to e malku verojatno. I ako razglednicite se kupuvaat mnogu lesno, za marki saka malku da se potrudite. Frankirni i filatelisti~ki marki vo princip se prodavaat samo vo po{tite kade ~inovnicite nemaat me|useben natprevar vo qubeznost so strankite. Mislam deka tie ama ba{ vo ni{to ne se natprevaruvaat: sprema sonarodnicite imaat ~uden, bi rekol pove}e nezainteresiran otkolku aroganten odnos, a sprema strancite se indiferentni.

Vo pogolemite centri, kade pritisokot vrz niv e ne{to pogolem imav ~uvstvo deka se grubi so site od red. Po{tata i telegrafot se na edna, a telefonijata (privatizirana) na druga strana od paketot na komunikaciite. Po{tenskite sanda~iwa, {to ne se koristat ba{ mnogu, i vozilata na PTT se `olti. Vo sekoe mesto ima po{ta, obi~no centralno locirana ili ima ispostava na `elezni~kata stanica vo pogolemite gradovi. Po princip ispra}a~ot ja pravi prvata selekcija vo sortiraweto na pratkite. Taka, onie za stranstvo se ufrlaat kade {to pi{uva Sytdisi, pratkite za drugi mesta vo Turcija odat vo Surtiçi (zna~i vo surtuklak), a za lokalnoto mesto vo Sekiriçi. Ispra}aweto ekspresno ili prepora~ano pismo preku 20 grama ne e ednostavna rabota a za paket adresiran od Istanbul kon tu|ina i da ne se raska`uva. Postoi açele posta servisi odnosno APS (nema vrska so apsaana) i taa e sli~na na Federal Ekspres i navistina garantira najbrza i najsigurna mo`na isporaka. Ovaa nema vrska so ona {to se vika ekspresna po{ta kaj nas, i tie imaat takva.

Ispra}aweto paket, rekov, e posebno iskustvo. Prvo, za takvi uslugi postoi Paket Posthane, bamba{ka po{ta, vo koja }e otidete uredno prethodno snabdeni so potrebni rekviziti. Toa zna~i: so pakpapir, so svoja kutija, so sixim~e, sekako selotejp, nema da zaboravite flomaster i sekako }e go imate i predmetot {to treba da se ispora~a otkako }e mine niz carinska kontrola. Batali rabota.

PRIMAWE PO[TA.
Postojat tolku mnogu lu|e koi bilo na odmor ili po druga rabota vo stranstvo, sakaat da dobivaat (verojatno zatoa {to im trebaat ili nekoj nekade kopnee da im ispra}a) poraki so razni sodr`ini. Koga nemaat sigurna priemna adresa ili se vo dvi`ewe, tie takvite, gi ~ekaat svoite pratki na hotelskiot faks, na sopstveniot e-mail ili pak na Post Restant. Ova e prili~no sigurna slu`ba. Koga pravi ~ovek tura po nekoja zemja, a negovite mu ja znaat mar{rutata, toga{ mo`e sekoga{ da svrati vo glavnata po{ta i da pra{a dali za toa fiqan ime ima postrestant pratka. Ima raboti {to ne odat po mobiqka. Toa se nekoi specijalni aberi za eden vid lu|e na koi mora da im se javite, ama ne e za telefon. Nim treba da im se pi{e i da im se re~e so vreme da naminat i da pobaraat aberiznenaduvawe za sebe na Post Restant vo Ka{, na primer, vo Turcija. No, od druga strana ima lu|e od koi ~ekate vest, karti~ka, {to i da e, tie ne znaat kade ste, a vie ste im rekle: pi{i na post restant vo Stambol. Sega, ova e kako da raska`uvam za parna lokomotiva, ama {to da se pravi, i ova e del na sistemot na komunikacite: ne nosat site na{i lap-topi so eternet karti~ki na odmor vo Anadolija. E, za post-restant kon Turcijata vaka stojat rabotite:

Prvo: imeto na priema~ot,
a potoa
: Poste Restante
Merkez Posthane
Grad ili mesto kade {to treba pismoto da se podigne
Turkey

Neli e super ednostavno!

Razglednica za Makedonija mislam treba{e da se frankira so 0,45 a za Evropa so 0,65 TL. Ne e stra{no: toa e samo okolu 0,30 evro ili nakaj 25 denari!

Glavnite ili centralni po{ti (merkez posthane) vo Ankara, Istanbul i Izmir rabotat nonstop, a vo pogolemite gradovi vo delnicite i sabotite od 08:00 do 24:00 ~asot, vo nedelite od 09:00 do 21:00. Vo Istanbul ima dve glavni po{ti: ednata vo evropskiot del, Buyuk Posthane {to se nao|a na Sehinsah Çaddesi 22, vo kvartot Sirkeçi, kar{i glavnata `elezni~ka stanica, drugata vo aziskiot del, na Damga Sokak 1, Kadiköy. Dvete rabotat 24 ~asa.
Drugi dve se de`urni do polno}: ednata na Yeniçarsisi Çad. 3 na Galatasaraj, a drugata Buyukderes Çaddesi 8 na Sisli.
Tri drugi po{ti vo Istanbul, ednata na Istiklal Çaddesi 190, Galatasaraj, drugata na po~etokot na Çumhuriyet Çaddesi, Taksim i tretata na Halaskargazi Çaddesi vo kvartot Osmanbey rabotat od 08:00 do 20:00 ~asot.

Po{tite vo pomalite gradovi imaat dvokratno rabotno vreme od ponedelnik do petok i otvoreni se od 08:30 do 12:00 a potoa od 13:00 do 17:00 ~asot.

TELEFON
Prvo za klasi~nata telefonska komunikacija. Edno i osnovno: ne ja gibajte telefonskata slu{alka vo hotelot da birate stranstvo. ]e vi zalepat barem 50% servis, ~esto i 100% vrz najskapata mo`na tarifa. A me|unarodnite tarifi se visoki. Evtina tarifa va`i od polno} do 10:00 nautro odnosno od 20:00 do 08:00 (zavisno od operatorot) i vo nedela. Niz gradovite i turisti~kite mesta postoi mre`a javni telefonski govornici od koi mo`e da se vodat lokalni, me|umesni a od nekoi i me|unarodni razgovori. Se pla}a so karti~ki (telekart) ili so `etoni (jetton). Najmalata karti~ka ~ini okolu 5 evra i vo nea ima mo`ebi 20 minuti razgovori so Makedonija. Postojat karti~ki za 60, 100, 120, 180 edinici. Novite se `oltocrni, laminirani se i na ednata strana imaat sliki na turisti~ki mesta. Starite se poinakvi i ne gi primajte. Mislam deka mo`e da pobarate "kolekt kol" {to zna~i uslugata da ja plati onoj kogo {to sakate da go ~uete ama taa usluga ~ini nekoi 3-4 evra zgora na telefonskite edinici.

Telefonskite linii se optovareni. Za da se izvr{i telefonski razgovor sepak treba malku trpelivost i, {to e najva`no, `eton ili karti~ka. Avtomatite ne primaat gotovi pari. Za site govornici se koristat tri vida `etoni. Edniot e mal (kucuk) i slu`i za lokalni razgovori, ~ini okolu 10 evrocenti a sodr`i edna edinica, dovolno za nekolku minuti lokalen razgovor. Drugiot e sreden (orta ili normal) ~ini okolu polovina evro i sodr`i pet edinici. Tretiot e golem (buyuk) i ~ini edno evro ima 10 edinici i se koristi za dolgi me|umesni i kusi me|unarodni razgovori. Koga sme kaj upotreblivosta na `etonite: so niv se pla}a i za prevoz po Bosfor so site feribotovi, pa ako gi imate fira nema problem: }e gi ispolzuvate za pro{etka.

Tehnikata na koristeweto e specifi~na: desno nad tastaturata brojki na `etonskiot telefon vo javnata govornica ima lambi~e. ]e se ugasi otkako }e go ufrlite `etonot. Po krevaweto na slu{alkata, }e go izberete brojot. Mo`e da pomine i minut dodeka da dobiete vrska, ne se obeskura`uvajte, ne prekinuvajte,~ekajte!

Vo najgolemiot broj po{ti po gradovite postojat faks ma{ini za koristewe a cenata za ispra}awe edna stranica tekst e okolu polovina marka. Me|utoa tekstot mora da se napi{e na po{tenski formular i ako vi treba kopija mora nego prvo da go fotokopirate za{to po{tata go zadr`uva originalot. ^umu li im e?

Ima i internet-kafiwa, mo`e da se koristite i so javni za internet vrzani kompjuterski mesta ~ii adresi }e gi dobiete vo site lokalni turisti~ki biroa.