|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ISTANBUL 2010 EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE | |||
|
Start - Doma - Home   Voved - Intro, Poimot Turcija Geografija, MRAMORNA REGIJA Edrene, Istanbul, Jalova, Iznik, Bursa, ^anakkale, Kutahija EGEJSKA REGIJA Troja i Aleksandira Troas, Asos, Ajvalik, Bergama, Izmir, Selxuk, Manisa, Sart, Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum, MEDITERANSKA REGIJA Marmaris, Fetije, Ka{, Demre, Finike, Kemer, Antalija, Perge, Side, Alanja, Silifke, Mersin, Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun, Antakija REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA Ankara, Bogazkale, Konja, Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA Gaziantep, Sanliurfa, Dijarbakir, Malatja REGIJA NA ISTO^NA ANADOLIJA Hop, Erzurum, Kars, Agri, Mus, Tatvan Dogubajazit CRNOMORSKA REGIJA Sinop, Samsun, Giresun Trabzon, Sumela Rize i okolinata MINERALNI BAWI, SPORT i SKI CENTRI, STANOVI, IMOTI, ZEMJA LITERATURA I LINKOVI, VRABOTUVAWE "INDEKS NA POIMI TURCI ZA PAMETEWE,   |
 Koga po~nav da pribiram materijal za da ja pi{uvam ovaa kni{ka, vo slu~ajov pred vas preturena vo eden od moite internet-portali, u{te nema{e nezavisna Makedonija, lu|eto si imaa svoi istapkani pateki do nekoi nim poznati Be~i}i i I~i}i, Asprovalti i Kalaneri a samo retki na{i turisti~ki agencii zapo~nuvaa da go otkrivaat regionot okolu Izmir. Do nezavisnosta, za mnozinstvoto od nas, vidi go Istanbul be{e kako da si ja videl Turcija. Sigurno deka toa ne be{e odraz na neobrazovanost ili nezainteresiranost. Malubrojni socijalisti~ki trgovci od Kratovo, Ki~evo, Radovi{ i prestolninata, koi od nemajkade (za{to bea polni so sebe si sami plus, kaj ne, Zagreb i ~atara-patara Frankfurt) odea na velesaemot vo Izmir, obi~no bez da frlat pogled na prethodnata golema regija. Retkoretko nekoj na{inec }e stigne{e vo Mersin, kako kum mi @vane, da vidi {to mo`e da se nau~i od turskite grade`nici, i }e se vrate{e so silni, ubavi vpe~atoci. Kolku predrasudite a tolku i goleminata na zemjata bea osnovni pri~ini za vozdr`anosta od Turcija. Predrasudite vetreat, a AvioImpeks so redovnite letovi i ~arteri pomogna prostorot da se sovladuva polesno. Se sfati deka prostranosta ne e vidliva samo kako rasposlana kvadratura tuku se ~uvstvuva i kako klimatska i topografska razli~nost. Po toa Turcija ja karakteriziraat sedum regii. Dodeka pred odmori gi abevme mrzlivite skopski pladniwa igrajki cicamaca pod senkite na kampingot zad gradskiot stadion vo Skopje, seriozni ma`i kako Qubi{a Georgievski (~ovekot e po trgovija, fudbal i zanimacija, nema vrska so onoj od politikata) se preturaa od kqaftawe preku masa, za efektno da mi doka`at deka badijala abam zborovi koga tvrdam deka Turcija e vistinska zemja za letuvawe i ubav pomin. -Da e dobro vo Turcija, Cile ne bi go nosel Dimo vo kamp na Halkidik,- }e re~e{e spomenatiot Qubi{a. I toa }e be{e kraj na moite obidi da gi kandisam prijatelite za patuvawe ili letuvawe vo Turcija. Arno ama, ona leto koga Grcite epten zategnaa so vizite, a plus na toa se rasplukaa kako spomameni po Makedonija, Ilija Smilev so AvioImpeks po~na da im ja pribli`uva Mala Azija na site, a Vawa Bitoqanu na onie probranite. Taka lu|eto poprestanaa da vikaat "gluposti" koga }e se spomne{e letuvawe vo Ajvalik. Rasko{ot na Istanbul stana omega, a pla`ite na Antalija alfa na masovniot turizam od Makedonija kon Turcija. No, individualnite turisti i natamu se nekako koleblivi koga se zboruva za asli tura niz ovaa pitoma zemja iako za iljadnici trasata do ^e{me ne e nikakov bau~, a sekoe na{e dete znae za Ku{adasi i Side. Koga }e go turne{ vo voda, ~ovek brzo u~i da pliva. Ovaa kniga treba{e da go napravi toj obid. Jasno deka bi bilo sme{no da se sporeduva vlijanieto na celata argumentacija od ovoj bedekerski tekst so mo}ta na gr~koto embargo i so negoviot odraz vrz godi{noodmorskite naviki na nositelite na makedonski paso{. No kako da ostanuva nekakva vozdr`anost od zanurkuvawe vo vnatre{nite vrednosti na ovaa zemja i narod. Nema ama ba{ nikakva pri~ina za toa. Po klimatsko-topografskite odliki ovde se raspoznavaat sedum regii. Da pojdeme so red. MRAMORNA REGIJA Edrene.- Istanbul - Bosfor - Princeski ostrovi - Jalova - Iznik Bursa - Kus~eneti - Dardanelite - Galipole - ^anakkale. Troja Ovaa regija se raspostila po celiot evropski del na zemjata od edna strana i po krajbre`jeto na aziskata strana, vklu~uvaj}i gi Bursa, Iznik i Troja. Prakti~no toa se dve polovinki prostor. Me|u niv vodite na Mediteranot {to ovde gi vikaat Mramorno More i Bosforski Moreuz. Op{irno za ovoj prevozbudliv region na Turcija vo poglavjeto Mramorna Regija > > > EGEJSKA REGIJA Gejikli (- Behramkale - Ajvalik - Bergama - Manisa - Izmir - ^e{me - Sart - Efes - Ku{adasi - Afrodisias - Pamukkale - Karija i Ajdin - Denizli - Priene - Milet - Milas - Bodrum Ovaa regija e prili~no tesen krajbre`en pojas {to se protega dol` zapadnata strana na aziskiot del na Turcija. Pro{aren so bogati poliwa niz koi meandriraat brojni reki, prostorot e prepoln so kontrasti, isprese~en so visoki planini obrasnati so ~etinar ili razlean vo nekoi blago razbranuvani idili~ni ridovi. Golemo u`ivawe e da se patuva niz ovoj del na Turcija. Odvaj }e pominete vozvi{uvawe, a ve}e ve pre~ekuva dolina pod son~ogledi, na koi ne }e stignete da im se iznagledate koga xadeto }e se vturne vo nekoi maslinovi gradini so is~istena po~va po koja, kako na itison od crvena, ograbulena i istapkana zemja, }e se tresat, koga }e im dojde vreme, zrelite plodovi. Samo 20% od teritorijata na regionot e obrabotliva pa zatoa ovde se trudat da zaoraat i zaseat se {to mo`at. Egejskiot breg na Turcija e mnogu ubav. Herodot pi{uva deka "prostorite ovde se po{tedro nadareni so nebo i sezoni od koi i da e drugi {to nam ni se poznati". Toj veli deka zimite se poblagi otkolku vo kontinentalna Grcija, letniot morski vetar poredoven i zemjata poplodna. Zo{to bi doa|ale tuka da ne e taka? No ovde, makar {to troa pomalu otkolku kaj Dardanelite, ima komarci vo roevi. Koga se ka~uvav na Akropolisot kaj Priena mislam deka im go otkriv svetskoto gnezdili{te: toa e zeleniloto na plodnata ramnica niz koja zmiuli~i edna reka {to sega ja vikaat Menderes makar {to vo istorijata e popoznata kako Meander. Tuka se nao|a prapostojbinata na site komarci na Mala Azija, a bogami i dosta po{iroko... Lete ovde duva severozapaden vetar nare~en meltem koj vo Izmir go vikaat imbat. Po~nuva da pirka kon pladne a zamira no}e, makar {to se slu~uva da duva so denovi neprestano. Toa struewe na sve` morski vozduh im pomaga na dojdencite da go izdr`at, nekako, i avgustovskiot pekol vo ovaa regija. Ovde, kone~no, sekoga{ e toplo. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot iznesuva 160 pri {to najniskata {to bila registrirana ka`uva blagi 60, a najvisokata celi +43 celziusovi vo senka. Letnata temperaturata na morskata voda kaj Izmir i Ku{adasi iznesuva 260, prose~nata vla`nost na vozduhot 69%, dodeka godi{niot prose~en voden talog e 646 mm. Me|utoa ni{to od vrnewe vo tekot na turisti~kata sezona. MEDITERANSKA REGIJA Sredozemnata regija se protega dol` eden prekrasen {irit od 1.577 kilometri mnogu tesen morski breg. Nego od anadolskoto plato na sever kako so no` go otse~uvaat gramadnite masivi koi pitoreskno se strupoluvaat vo devstvenite laguni na ovoj del od Mediteranot. Nasekade, kolku zagradeni so ~etinari tolku so plodni drvja, se skrieni naselbi {to nekoga{ go svedo~ele sozdavaweto na istorijata na celoto dene{no ~ove{tvo. Za qubiteli na karpesti i osameni pla`i, do koi se doa|a so ~un ili pentarewe, tuka e bregot na Licija. Za onie koi se po pesokot toa e pojasot ramnica i nedoglednite pla`i na Antalija (Antalya) i Alanja (Alanya). Ovoj predel, {to e lesno dostapen, ima prijatna klima za odmor vo tekot na april, maj, septemvri i cel oktomvri. Nautro ovde vee severen kopnen razvigor, a nave~er preovladuva sve` ju`en vetrec izme{an so mirizba na morska pena i kopne` za avantura. Najprijatno vreme na denono}ieto e me|u zalezot i izgrejsonceto. Makata e vo toa {to ovde utrinite navistina se em mnogu rani em traat kratko, pa na turistot malku ne{to mo`e da mu pomogne preku den na v`areniot otvoren prostor. Ova osobeno va`i za mesta kako Side i okolinata kade na pla`ite mora da se koristi senka od platno ili ~ador za da ne mu zovrie mozokot na ~oveka po polovina ~as na sonce, ako nekoj so malku pari i so dve mali deca voop{to ima mozok da pojde vo avgust na letuvawe vo Side. Toga{, klimatski, ovoj predel e neupotrebliv za goloko`i. Nekoi prijateli, da bidam do kraj objektiven, i kolegi mi rekle deka perfektno si pominale ba{ vo Side i ba{ na krajot na avgust. Da vidam ne veruvam. Me|utoa ima lu|e koi sakaat lete da im bide toplo nakaj `e{ko, za{to se vodeni `abi: po cel den se vo voda. Mislam deka regionot e carstvo za odmor, mislam deka si go zaslu`uva patuvaweto, ama uveren sum deka za da se u`iva treba da se odi vo maj, juni, septemvri i oktomvri. Op{t statisti~ki podatok e deka vo ovaa regija prose~nata temperatura e 170 i deka maksimalnata kaj Antalija iznesuva 44,6 stepeni, no ovie brojki ne treba da zna~at ni{to: vrelo ili ne, tamu sekako treba da se odi bez razlika koga mo`e da se odi. Kako prvo preubavo e. Kako vtoro preubavo e. I kako treto, pak e preubavo. Ova preubavo ne zna~i sakamka`amneznamre~am. Toa zna~i: brojni-prirodni-fenomeni, mnogu kulturno-istoriski dragocenosti, taatli kulinarskorekreativni praznuvawa, bezbedna rekreacija, {opinguva~ki raj. I seto toa za mali, sporedbeno najmali pari za do`ivuvawe od takov rang. Ete toa e taa Mediteranska regija. REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA Ankara - Bogazkoj - Sivas - Tokat - Konja - Burdur - Isparta, Egridir - Kapadokia - Nevsehir - Kajseri Duri i samo kako poim Centralna Anadolija zvu~i impresivno. Toa ogromna visoramnina na blago razbranuvana stepa od 800 do 1200 metri nadmorska viso~ina, ~ija monotonija ja razbivaat visoki planini ~ii vrvovi i lete beleat pod led i sneg. So edna vakva re~enica sigurno deka ne mo`e da se opi{e plato so dimenzii od 600 na 600 kilometri. Od druga strana, ova e geolo{ki interesna regija zaradi nepovtorliviot prostor okolu Kapadokija ( Cappadocia ) so mrtvite vulkani i solenite ezera od koi vodite na Tuz Golu sodr`at 34% sol. Ova plato ne e samo `itnica na Turcija, dava 17-18 milioni toni p{enica, tuku i centar na sto~arstvoto. Turcija ima 53 milioni grla ovci i kozi, nad 2 milioni kowi, mazgi, magariwa i bivoli {to ovde se del na katadneviot pejza` i, ete beqa, soobra}aj. Vo ovoj del na zemjata se proizveduva najvkusnoto kiselo mleko (go vikaat yogourt) od bivolsko mleko. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 110, no zime minimalnata pa|a na -250, a lete maksimalnata se ka~uva na +400. Me|utoa vozduhot e suv i ovie temperaturi se podnesuvaat bez osobeni problemi. Vrne prakti~no samo zime: od 300 do 500 mm voden talog. Sneg re~isi nema: Ankara i Konja bele`at vkupno 22-24 dena godi{no pod tenka sne`na pokrivka. Krajot na april, maj do juni, koga site polski cve}iwa na stepata se vo cut, a taa celata e kako slikarsko platno, se najubavi meseci za prestoj vo ovoj del. Septemvri e kako slika rabotena so zlato. Oktomvri e mnogu prijaten, no boite ve}e vle~at na 'r|a. Ankara, koja ne mo`e da bide zaobikolena, ima prijatna klima {to se rasipuva i stanuva nepodnosliva samo zime, koga }e se najde pod pritisok na studen, vla`en, zagaden smog. REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA Gaziantep - Sanliurfa - Dijarbekir - Malatja - Mt Nemrut -. Adijamin - Elazig Jugoisto~na Anadolija se potpira na siriska teritorija, a ni klimatsko ni topografski ne e za mnogu u`ivawe. Ovde pejza`ot e prili~no ednoli~en i platoto varira me|u 1.200 do 2.000 metri nadmorska viso~ina. Vegetacijata, zaradi su{nosta na regijata, e skromna...koga ja ima. Glavno xinever (lat. Juniperus, se pravi xin od toa rastenie) i jasen. [umite se sistematski pusto{eni vo potraga po ogreven materijal. Ovde se registriraat samo 382 mm voden talog godi{no, prose~nata temperatura e 16 stepeni, no toa mami. Zimite se opasni: minus 43 stepeni. Vo reonot kon siriskata granica preku leto e kako pod vr{nik. Kaj mestoto Urfa, na nadmorska viso~ina od 547 metri, zabele`ena e letna maksimalna temperatura od 46,50 pri 48% vla`nost na vozduhot. Ovde isparuvawata imaat potencijal da izvle~at od po~vata 1100 mm voden talog godi{no, ramno tripati pove}e otkolku {to se godi{nite vrne`i. Zemjata, zna~i, e suva kako barut. Apsurd ili ne, sporedno, no ovde izviraat rekite na golemite prvi civilizacii na planetata: Tigar (na turski Dicle) i Eufrat ( ovde Firat). Ne se osobeno impresivni vo sporedba so nivnoto istorisko-civilizacisko eho. No, ete, vo eden malu posloboden kontekst - ba{ tuka zapo~nuva Mesopotamija. REGIJA NA ISTO^NA ANADOLIJA Hop - Erzurum - Kars - Agri - Mus - Tatvan - Van - Dogubajazit Isto~na Anadolija e onoj predel na Turcija {to se prostira od granicata so Iran i Irak pa se tamu do imaginarnata linija na potegot sever - jug koja poa|a od Crno More preku gradovite Hop, Erzerum i Mus. Ova e bibliska regija a toa {to se nao|a tamu ne e nekoj osobeno zna~aen turisti~ki ili kakov i da e drug adut za Turcija. Ararat, golemiot potop i gemijata na Dedo Noe. Se e toa tuka, nau~no doka`ano a bogami i uverlivo prika`ano. Vo mnogu svoi aspekti ovoj prostor, ovaa regija ne e samo ~udna tuku i romanti~nozastra{uva~ka. Potse}ava na fantasti~na skazna so brojni neo~ekuvani presvrti vo koi zli vol{ebnici kakvi gledame od holivudskite produkcii snimani na Nov Zeland frlaat magii kako vrz lu|eto taka i vrz okolinata. Fakti~ki, regijata na Isto~na Anadolija e golemo prirodno bogatstvo na Turcija. Prose~nata godi{na temperatura ovde iznesuva niski 90, a rasponot me|u najvisokata +380 vo senka, i najniskata 480, dostiga impresivni 81 stepen na Celziusovata skala, re~isi dovolno za izveduvawe hemiski eksperimenti na otvoreno! Vodniot talog e 560 mm. Nemam uvid vo toa dali i kakvi tragi ostavaat ovie temperaturni razliki vrz planincite koi `iveat vo ovoj del na zemjata, no mo`e da ka`am deka me|u juni i septemvri predelov e prijaten za patuvawe. Planinskite prevoi i pati{ta ~esto se pokrieni so sneg s¢ tamu do prvata polovina na maj, a seroznite meteorolo{ki nepriliki zapo~nuvaat so prvite denovi na oktomvri, koga stotici iljadi turisti se izle`uvaat po pla`ite okolu Antalija! CRNOMORSKA REGIJA Masivot Korogli . Sinop Samsun, carstvo na le{nici i cre{i. Trabzon Zigana i natamu. Ovaa regija e predolg, topografski i klimatski, neuedna~en poim za da mo`e da se tretira vo edna celina. Isto~nata tretina na crnomorskiot breg dolg 1.700 kilometri e tesen pojas kon koj planinite se spu{taat strmno, no ne tolku za da ne mo`e po nivnite strani da se neguvaat mnogu planta`i ~aj. Vrne`ite vo ovoj del na Crnomorieto se tripati poobilni od turskiot godi{en prosek. Godi{no ima 781 mm voden talog i vla`nost na vozduhot od samo 72%. Temperaturata e umerena: godi{niot prosek e 140, no letniot se idealni 240, kako Kalifornija. Minimalna zimska temperatura e -300, maksimalna letna 40 celziusovi. Ova e gusto {umovit region so mnogu buka, dab, platan, jasika, lipa, lovor. Sepak ova ostanuva idealno podnebje za neguvawe cre{i, orevi, fistik i le{nici. Vsu{nost ovoj prostor e svetska prapostojbina, ba{ vilaet na cre{ata. Cherry ili kerasi ili cerise odnosno kirsch imaat koren vo latinskiot cerasus odnosno vo turskiot zbor kiraz. Cre{ata e prenesena vo Italija koga Lukulus go pobedil Mitridat, a po 120 godini e zasadena vo Britanija kade po~nale so nea da pravat {eribrendi... Za celo vreme na patot niz ovaa regija go slu{av glasot na Naum Grizo (sega redoven univerzitetski profesor vo penzija i doktor po pravni nauki), koj dodeka bevme {kolnici, vo sekoja prilika pee{e: {eeeriiibrendiii, to jee pija~a za naaas...i nie znaevme deka veselbata so nego doprva po~nuva. Inaku, ovde imaat razni alkoholni specijaliteti na baza na cre{na, no onoj {to mene mi se ~ini najvkusen i najsladok potse}ava na na{ata vi{wovka ili maraskino. Pokraj cre{ni, po padinite se neguvaat i le{nici ( 300.000 toni godi{no) od koi izvozot donesuva blizu 300 milioni dolari! Se proizveduva mnogu mleko, krem i puter so reputacija na najvisok kvalitet vo zemjata. Toa, sepak, ne veruvam deka }e bide dovolno da motivira na{ ~ovek da ja zapuka natamu, osven ako skaznata za Noe i potopot ne go pottikne da pojde na lice mesto. Godinava arheolozite ponudija dokazi za vistinitosta na toj potop (topewe na gle~erite) i formiraweto na Bosforskiot Moreuz. So sila na nekoi 200 Nijagari vodite na Sredozemnoto |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005).          |
|
|
|
|||