title-turcija mosque-one sunset-another sunset sunset sunset sunset sunset
INVESTOR ANALITIKA MENAXMENT MARKETING SOFTVER FINANSII PODDR[KA
Wednesday, March 4, 2009
TURCIJA KE BIDE TURISTI^KI HIT OVAA SEZONA
  Klik Adhan - povik na molitva

Start - Doma - Home




Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,
MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, Canakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa, Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata

MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,





Turcija e edna od vkupno 7-te zemji na celiot svet koi sami proizveduvaat pove}e hrana otkolku {to im e potrebna da se prehranat, a dosta mnogu i ostanuva za izvoz. Ot tamu ishranata ovde e evtina. Tezgite po pazarite krckaat pod tovarot na sekakvi plodovi i niz niv vrvuli~i narod od ~ii o~i ne se gleda deka se svesni za problemite na zemjata. Makroekonomskite indikatori potvrduvaat deka nasproti site povremeno `estoki problemi, zemjata odr`uva visoka stapka na stopanski razvoj. Do toa ne se doa|a lesno.

Brziot razvoj se pla}a na socijalen plan. Ponekoga{ mnogu skapo. Inflacijata pred tri-~etiri godini se dvi`e{e od 80 pa do 130 nasto no vo 2001 izne-suva{e 68 nasto pa vo 2002 samo 30 nasto dodeka minatata godina samo 16-17 procenti. Toa zboruva za neverojatno golem napredok vo stabiliziraweto na `ivotot vo zemjata. Buxetot e vo minus do 5,5 procenti od bruto nacionalniot dohod, a deficitot vo trgovskata razmena iznesuva celi $6 milijardi godi{no. Tie sostojbi bea delumen rezultat na Vojnata vo zalivot tamu vo 1991 godina, no kogo pak toa go interesira? Taa se povtori (eve sega ve}e dve godini }e stanat) so pogolema `estina, neli, no ovaa zemja pravi se (i toa dosta uspe{no) da bide stabilizira~ki faktor vo po{irokoto sosedstvo. MMF intervenira (toa ni e poznata pesna) koga zemjata se nao|a vo seriozni te{kotii.

Skoro polovinata od bruto nacionalniot dohod (toj iznesuva okolu 230 milijardi dolari) doa|a od uslugi, okolu 28 otsto od industrisko proizvodstvo, 17 procenti od zemjodelie i 7 procenti od grade`ni{tvo. Minatata godina bruto-produktot se zgolemi za 4,8 procenti, potro{uva~kata `ivna, inflacijata zna~itelno se namali - se sozdade mnogu poblagoprijatna klima za `ivot i rabota. Vladata vleze vo ofanziva za razjasnuvawe na pra{aweto dali Turcija }e bide primena vo Evropskata Unija ili ne, zaokru`i brojni reformi i dobi okura`uva~ki iako tipi~no evropski odgovor: Da, no pod opredeleni uslov&;. Bez ogled {to del od narodot i dr`avata neguvaat mnogu nade`i za ~lenstvo vo Evropskata Unija - ovaa zemja ima i drugi opcii. Mislam deka EU }e napravi nedoli~ni is~ekori i }e ja rasipe mo`nata asocijacija. Zvu~i dosta poznato. Inaku, kuriozitet ili ne, Turcija se u{te ima dr`avni 5-godi{ni planovi za razvoj, prvpat vospostaveni vo vremeto na Ataturk.

Koga }e se vozite niz Anadolija, a osobeno ako zastanete pa zagazite vo ispe~enoto pole da fatite klas `ito, }e se pra{ate kako e mo`no ne{to da nikne od taa suva po~va. I pokraj toa {to samo 30 otsto od obrabotlivite povr{ini se navodnuvaat, ovde godi{niot porast na rekoltite bele`i stapka od +3 procenti. Ovaa zemja proizveduva nad 21 milioni metri~ki toni `ito. Toa se relativno niski 2.000 kg po hektar. Pove}e od 16 milioni toni {e}erna repka igraat zna~ajna uloga vo odr`uvaweto na redosledot na kulturite. Ovde se `neat nad 7 milioni toni oves, se berat 2,6 milioni toni ~enka i 8 milioni toni domati (po 1,5 kilo za sekoja `iva du{a na planetava) pa nad 6 milioni toni bostan, 4,2 milioni toni sekakvo grozje, pove}e od 2,5 milioni toni jabolka. Niz zemjata pasat 12,8 milioni grla goveda, 36 milioni ovci i kozi, plus 450.000 bivoli, a imaat 150 milioni perjesta `ivina. Ribarite lovat blizu 400.000 metri~ki toni riba. Toa se vika kornukopia ili rog na izobilstvoto.

Za sporedba samo: vo Utrinski Vesnik pokojni Dime (Kostovski) Cigo, malku pred embolijata, be{e napi{al, vo eden kolku patriotski tolku zadocnet politi~ki zanes, deka zadrugite vo Makedonija imale mnogu krupen i siten dobitok: 70.000 ovci i okolu 2.000 goveda sobrani site zaedno! Toa {to zadrugite bea partizanska romantika na edno vreme ne e tolku bitno. Tie bea poim za zna~jno okrupnuvawe na zemjodelsk-sto~arski plan a Cigo toa {to go imale, onie 70,000 ovci go smeta{e za mnogu. No takva debarmaalska logika va`i za re~isi se koga se sporeduvame so {to i da e, a predrasudite ni se kako kartoni na fudbalskite sudii, gotovi za vadewe od gorniot lev xeb.

Turcite se mnogu vreden narod. Ova proizvodstvo ne im go obez beduvaat gastarbajteri tuku tie samite. Od onie 70-tina milioni registrirano naselenie, okolu 22 milioni `iteli nad 12-godi{ na vozrast se stopanski aktivni. Rabotat od deca. Onie 40 otsto koi u{te `iveat od zemjodelie, {umarstvo, sto~arstvo i ribolov primenuvaat nekoi vekovno stari tehniki vo obrabotkata na zemjata. Ajde toa {to ja ostavaat da odmara po rotacija na dve kulturi, tie ra~no frlaat su{eni lepe{ki (tezek) po nivite, ne zatoa {to ne znaat za fertilizatori so kultivatori, tuku zatoa {to nemaat pari za niv. Zaradi naslednite zakoni, 30 procenti od site posedi se mali, do 2 hektara, pa celo semejstvo treba da raboti na imotot.

Vo takvi uslovi lu|eto se trudat da proizvedat i da iznesat na pazar pove}e visokodohodni kulturi, najmalku `ita. Vo 1965 godina blizu 75 procenti se prehranuvaa od rabota na zemjata, sega dvojno pomalu. Koga velam da iznesat na pazar ne e stanuva zbor za sergii ili najloni poslani na zemja. Niz zemjata ima nad 4000 mamutski supermarketi a vo 2005 }e gi ima preku 5,100 od koi i eden vo najstrogiot centar na Skopje!

Toa e progres, vidliv e, zemjata se menuva no za turistot se u{te li~i kako istoriska ~itanka. Gledav kako od avion se vr{i po{umuvawe: ga|aat rasad vo zemjata so granati. So sopstveni o~i gledav kako od avion ja mitraliraat planinata so fidanki koi vo prvo vreme i gi navodnuvaat so avion. Nakuso: {umite se obnovuvaat na spektakularen i planski na~in. Zna~aen del, blizu 22 procenti od naselenieto se prehranuva od industrija i rudarstvo. Zemjata ima depoziti olovo, nikel, tungsten, sulfur, kobalt, cink, `iva, blizu 1,5 milijardi toni `elezna ruda, 200 milioni toni bakar, 25 milioni toni hrom a neodamna, pokraj postoe~kite {est milijardi, otkriena e u{te edna milijarda toni jaglen kaj Malatja.

Turcija najmnogu o~ekuva od Guneydogu Anadolu Projesi (GAP) {to vo prevod zna~i Proekt na Jugoisto~na Anadolija. Toj zna~i 26 iljadi milijardi kilovat-~asovi energija godi{no plus okolu 1,5 milioni hektari novi, dosega nenavodnuvani a obrabotlivi povr{ini zemja. Seto toa e tamu nad Aleksandreta i Antiohija. Celiot proekt poleka vleguva vo eksploatacija i toj prostor se transformira ne samo bez da bide problem za turizmot tuku i zna~itelno da mu pomaga. Lu|e doa|aat da go vidat impozantniot proekt kako pokaz za toa {to pravi ~ovekoviot kreativitet.

Prehranbenata i tekstilnata industrija se nositeli na vrabotuvaweto vo industriskiot sektor. Duri i kaj nas se najdoa lu|e koi tamu otvoraat firmi, pred se zaradi evtinata opitna rabotna raka. Okolu 16 otsto od lu|eto `iveat od trgovija.

Nadvore{no trgovskata razmena ima obem od 85 milijardi dolari. Toa se ogromni koli~estva stoki vo dvete nasoki, no bez ogled {to se u{te se trguva so izvozen debalans, vakov obem na trgovija podrazbira i silno razvien drumski i `elezni~ki soobra}aj pred se, no ednovremeno i avio-kargo i brodski prevoz na stoki.

Interesno, kolku i da e turizmot vo silen razvoj (Turcija e ve}e etablirana destinacija so raznoobrazna i mnogu konkurentna ponuda) sepak toj anga`ira odvaj 2-3 otsto od rabotosposobnoto naselenie. Od razumni 6,6 otsto vo 2000 godina stapkata nevrabotenost se zgolemi po debaklot od 2001-ta na 8,5 procenti a lani iznesuva{e nad 10 otsto od rabotosposobnoto naselenie. Me|utoa spored asocijacijata na rabotodava~ite TISK ramno 40 procenti od nacionalniot bruto-proizvod doa|a od sivata ekonomija {to zna~i deka 25 otsto od rabotnite mesta ne se registrirani.

Vo nemo`nost da obezbedi dovolno novi rabotni mesta, i so relativno skromen priliv stranski investicii (samo okolu edna milijarda dolari godi{no) zemjata im go olesnuva na site zaminuvaweto i raboteweto vo tu|ina, kade dava silna pravna za{tita plus razviena mre`a bankarski i obrazovni institucii ili personal. Se procenuva deka okolu 2,5 milioni Turci `iveat, a 1.203.729 rabotat vo stranstvo. Najmnogu, blizu polovinata od niv, vo Germanija a potoa vo Saudiska Arabija, Belgija i Francija. Nivnite doznaki i nosat na zemjata nad $5,3 milijardi stranska valuta godi{no..


THE ROYAL ACADEMY LONDON


Turcite:
Patuvawe dolgo Iljada Godini,
600-ta do 1600-ta.

22 January do 12 April 2005


Sponzori:
Garanti Bank,
Corus
Aygaz


Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu.
Taa premostuva cel eden milenium,
od 600-ta do 1600-ta godina,
i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika
otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na
Otomanskata imperija.

Na pokaz se nad 350
nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na
MuzejotTopkapi Saraj
odnosno na
Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost

vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija
Posetitelot poa|a
na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva
razvojot na Turki~kite kulturi.

Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot
(osven na12 mart 2005)























Hit Counter ;