|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ISTANBUL 2010 EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE | |||
|
Start - Doma - Home   Voved - Intro, REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA Niz Ankara, Vo Konja, Kapadokija, Goreme, Kajseri, Avanos MEDITERANSKA REGIJA Licijsko nasledstvo, Antalija, Perge, Side, Alanja, Silifke, Adana, Hataj, Iskenderun, Antakija, REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA Gaziantep, Sanliurfa, Vo Dijarbakir, Malatja: Nemrut, CRNOMORSKA REGIJA Sinop, < href="samsun.html>Samsun, Giresun Rize i okolinata MRAMORNA REGIJA Vo Edrene, Vo Istanbul, Vo Iznik, Vo Bursa, Okolu ^anakkale, Vo Kutahija, EGEJSKA REGIJA Niz Troja, Vo Asos, Do Bergama, Peramum Manisa, Niz Izmir, Efes, Selxuk Sart, Priene, Milet, Didima, Bodrum, INDEKS NA POIMI TURCI ZA PAMETEWE   |
 Samsun, so svoite nad 700.000 `iteli, oddale~en 417 km od Ankara na jugozapad, e glaven administrativen i stopanski centar na provincijata. ^udni mi se site gradovi {to se voobrazuvaat kosmopolitski milionski metropoli a se, nekako, vo se manquee bez razlika kade se nap|ale. Duri I vrie`ot im e nekako provinciski haoti~en. Ima, jasno, mnogu {arm i vo toa. Pogledajte gi ribarive izlezeni na kejot co centarot. Ima ribari i po Galata mostot vo Istanbul, ama tie se (ako mo`e da si zamislite) kako ribari [to frlaat od bruklinbriz a ne kako ovie koi se, na{e, maalsko izdanie. Samsun i okolinata se interesni. Gradot se raspostila srede deltite na Kizilirmak koja znaeme deka e Crvena Reka i Jesilirmak, {to e Zelena Reka. Gradot e zemjodelski centar, me]utoa, koga }e gi vidite dup~alkite za nafta kako vo Teksas ili Dubai - druga pretstava se steknuva. 
Tuka caruvaat le{nikarite i tutunarite. Ima i pristani{te i `elezni~ka stanica i aerodrom i `ivost. Gradov o~igledno prosperira i ako toa ve interesira mo`e da ostanete. Ovde e izgradena najinteresnata xamija, Site Camii, od site podignati vo moderen stil (natur beton, izlieni prednapregnati konstrukcii, mnogu nekonvencionalen objekt) poslednive 15-20 godini vo Turcija. Pokraj nea gradov ja ima i Haci Hatun Camii i mnogu starata mongolska, od 14 vek, Pazar Camii koja se nao|a srede nekoga{niot bogat i mnogu koloriten gradski pazar. Mesta za spiewe i jadewe ima mnogu ama ne veruvam deka osven golem zor ne{to }e ve natera da no}evate vo Samsun. Ima pointeresni mesta vo blizinata.  Ovoj cel prostor bil centar na Pontijskoto kralstvo (Mitridat rimjanoubiecot) koe nekoi zaneseni Grci sakaa da go "vozobnovat" po 2.000 godini pa vlegoa vo avantura po I svetska vojna proglasuvajki sopstvena republika pa izgubija se. Sega Samsun e, kako da re~am, taka. Fino mesto za tranzit.GIRESUN Mar{ruta: Od Skopje 1,711 km., Od Trabzon 150 km., od Ordu 46 km., od Samsun 220 km., od Istanbul 947 km. Nekoga{en Cerasos odnosno Pharnaica, a dene{en Giresun, e mnogu {armanten star grad sega upadnat vo nekoj vrie`. Toj klokot ima svoe objasnuvawe: za kavkazkite narodi ova e vlezna porta kon Zapad. Pred desetina godini ovoj crnomorski biser 150 km od Trabzon ima{e 60-tina iljadi `iteli. Pred dve godini okolu 90,000, mnogu od niv "Nata{i" kako {to Turcite bez isklu~ok gi vikaat ruskite dami dojdeni ovde na pe~alba. Kolku li }e e sega ovoj nov Giresun ako rastel so toa tempo? (Badijala takov esap, ene vi gi na{ite mesta za primer: }e vozletaat pa posle stop ili let vo mesto, {to bi rekol pisatelot). Koga }e go pogleda ~ovek od more i malku od daleku a so mnogu qubov plus fantazija - negovata panorama potse}ava na Hong Kong. Edna karpa celata vo zelenilo mu pravi dramati~no pitoreskna zadnina, namestena za slikawe. Srede grad imaat mnogu ubav senovit park, Atapark, super i za vo tranzit za{to ima i masi i zgo|i za skara, voda, sve`ina srede leto, kade ~ovek mo`e da se relaksira grickajki le{nici ili ~okolado so le{nici ili sekakvi gricki na baza na le{nik i orev. Ili da pluka semki od slatki, jadri, mezresti, so~ni cre{i dodeka po grankite vo kro{nite na drvjata cvr~orat pti~ki. (]e mi prozvu~i ova kako poezijata na Qub~o Georgievski iako tamu nema grickawe tuku li`ewe, a pti~kite se vikaat samo malku poinaku.) Op{tinata, Belediye, e vedna{ tuka, malku ugore i po{tata. Kar{i Giresun se nao|a Bujuk Ada kade se nao|al hramot {to Amazonskite kralici go podignale vo ~est na Ares, bogot na vojnata. Argonautite oti{le na spawe tamu. Vie ne treba da gi sledite. Do pred 80 godini ova be{e centar na pontijski Grci i Ermenci. Ne bi me ~udelo i snaa mi d-r Margarita Balabanova-Stefanova, koja e prva klasa dermatolog-venerolog i ogan `ena, da vle~e koren, so kalabalakot Balabanovi, koi se Ermenci po poteklo, od ovoj del na Turcija. Verojatno ova par~e breg }e ostane{e pontsko-ermenska krepost dokolku tie ne bea storile niet, kako Venizelos, da si pravat dr`ava na tu|o. Samo tamu se namera~ija na nekoi ma`i so mustaci pa izedoa }otek i od pontsko-gr~ko-ermenska sme{na ideja stana golema pla~ka. I gi nema tamu pove}e - se razbegaa ili gi razbrkaa ve}e 1925-ta. . Rimskiot generaal Lucullus odovde gi prenel prvite cre{ovi drva (pred 2200 godini) vo Italija (chery, cerasa, cerise, kirsh) a potoa niz cel svet. Giresun, kerasa, ista rabota. Zel~esta keleraba, mumureska odnosno p~enka, le{nik i an~ovi im se omileni sostojki za gastronomski bravuri od koi znam samo za pezik bihlama. Ovie giresun~ani sekoj 20-ti maj prireduvaat ne{to koe a{i}are e paganska rabota no go vikaat Me|unaroden Crnomorski Giresun Aksu Festival. Od ka`uvawe zvu~i kako da e slavje na plodnosta ili taka ne{to pa ima rituali od pamtiveka. Veslaaat so ~amci do Bujuk Ada a po pat frlaat kam~iwa vo vodata vo znak deka se osloboduvaat od stari gri`i pa posle nazad, site pijat, jadat i pak pijat i taka. Nema vrska, za vakva pana|urska me{anica |oa flotila ne se abi tolkav pat vo maj navamu. Me|utoa mestovo e na pat za Trabzon, Uzun|ol, Rize, masivot Ka~kar (3,937 m.) pa potoa preminot vo Gruzija (na turski Gurcistan) i celiot toj region na Kavkaz a podolu Ararat, pa mo`e da se slu~I da treba da se preno}eva tamu. Hotel~iwa I restoran~iwa ima mnogu. Hotel Carikci zad Ataparkot na Osmanaga Xadesi 6 izgleda najdobar izbor, ima 20 tip-top sobi, dvokrevetnite so pojadok se $25 a za daldisani po detalji da re~am deka 100-godi{nata zgrada e taze plus saglam restavrirana. Na portirnica znajat da ka`at: Zdravstvujte, haro{oe, po`alustje. [to vi treba pove}e koga na sekoj ~ekor ima bilo kebap~ilnica bilo a{~ilnica bilo furna ili slatkarnica. Ne preteruvajte so le{nicite, vnimavajte so Nata{ite od biv{iot SSSR, opasni dami se toa!  |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005).          |
|
|
|
|||
