Od Urfa Avram (ili Abraham odnosno Ibrahim) po{ol kon vetenata zemja, kon Rajskite gradini, edno ~etiriesetina kilometri od gradov. Treba da se prepro~itaat nekoi stari knigi, na primer Stariot Zavet za da se sfati lokalitetov.
Gaziantep - Sanliurfa - Dijarbekir - Malatja - Mt Nemrut - Adijamin - Elazig

Za po~etok malku {ega: izgleda deka od prilepskobitolskiot sindrom boleduvaat i onie vo Urfa i Antep. Koga na urfjani im do{lo preku per~in od nekoi kom{iski heroi, zapnale i tie, kako Antep, da dobijat nekoe oficijalno odli~ie za hrabrosta poka`ana vo 1921 godina vo borbite so francuskata armija. So ukaz od Ankara vo 1983 godina gradot, za zaslugi vo tatkovinskata vojna, dobi oficijalna titula "sanli" {to zna~i "pro~uen". Ottamu Sanliurfa.

Taa pro~uena Urfa,na okolu 40 km severno od granicata so Sirija, e milionski grad so 36 vekovna istorija. Kako prvo, stotici milioni lu|e (hristijani, muslimani i Evrei) ja smetaat ne samo za rodno mesto na bibliskiot rodona~alnik i patrijarh Avram (Abraham, kaj muslimanite Ibrahim i preku negoviot prv sin Ishmael, predok na Arabjanite) tuku i kako lokacija kade toj meditiral na svojot pat od Ur do Haran (63 km ju`no od Urfa) a potoa za Kanaanskata zemja. Rodnata pe{tera na prorokot Avram (Hazreti Ibrahimgin Dogum Magarasi) e blizu bazenot so svetite ribi, ima oddelni vlezovi za ma`i i `eni. Vedna{ do nea e Hazreti Ibrahim Halilullah (Avram, prijatel na Gospoda) park so xamii i medresa isto golemo versko svetili{te. Tie dve mesta se pri~inata Urfa so mileniumi da bide grad na poklonenija za vernicite na trite monoteisti~ki religii.

Istorijata i patuvaweto na Avram e povozbudliva storija od koj i da e akcionen roman. Mislam edno prepro~ituvawe na Stariot Zavet i konsultacija so nego na lice mesto e ona {to mo`e najsesrdno da se prepora~a vo ovaa prigoda.

Mestovo blizu dva mileniumi bilo popoznato kako Edesa, kako {to go narekle veteranite na Aleksandroviot general Seleucus koj tuka gi demobiliziral pa gi naselil. Edni velat deka mora da bile Makedonci, Egejci od Voden, drugi deka e taka za{to carot na Makedoncite bil roden vo Voden. Toa ne e va`no ako pomogne da se ~uvstvuvate poblizu do doma.

Pod toa ime, Edesa, Urfa ~etiri veka ja vladeale aramajskite princovi, mnogu interesna blagorodni~ka loza na Abgarite. Eden od niv tvrdel deka poseduva platno {to navodno mu go dal Isus Hristos li~no, i na koe se gleda otpe~atok od liceto na Sinot Bo`ji. Ovaa isklu~itelna, i mnogu kontraverzna relikvija, poznata kako Mandillion, ja odnel vo Konstantinopol eden vizantiski general po ime John Curcuas kako trofej po nekoja pobeda vrz Arabjanite vo regionov. Potoa, drug general, Georgi Manjaces, koj ja osvoil Edesa odnosno Urfa vo druga prilika, se vratil vo Konstantinopol so u{te edna sveta relikvija: pismo, navodno svoera~no napi{ano od Isus Hristos i upateno do onoj ist abgarski princ komu mu go dal i platnoto, Mandilionot.

I~ ne e za {eguvawe so ovie raboti: koj saka si veruva, koj ne saka ne. Edni nau~nici velat deka ova ovde e Rajskata dolina, drugi smetaat deka e malu pojugoisto~no, kon Irak, no ima ne{to vo vozduhot. Ovde religioznite ~uvstva lesno plamnuvaat. Neka ne ve zala`uva toa {to lu\eto frlaat hrana na ribite vo bazenot - ima mnogu ne{to zad toa.

Toa ne{to, pokraj drugite, duhovnite raboti, sekako e `egata. Razdraznuva. Treba vnimatelno so toa {ortsevite i dekoltiranite mai~ki so bez ni{to pod niv. Poglejte kako se drugite oble~eni - ne predizvikuvajte so ni{to. Nema ~epatewe na vakvi mesta. Ona {to bi go istrpile vo normalna klima nekako ne se prifa|a koga yvezdata nemilosrdno |e zape~e. Ovde u{te vo mart prose~nata dnevna temperatura bele`i 29 celziusovi dodeka vo juli i avgust, eve, za uteha, pladnevnata varira okolu 45 stepeni. Toa ne e ni{to: vo noemvri prose~nata pladnevna iznesuva 31 Celziusovi stepeni.Topli~ko, neli!

Kakva klima takvo {etawe: mora da se vidi Birket Ibrahim (Bazenot na Avram) so "sveti" ribi vo nego na koi narodot im frla mlad gra{ok i marula. Predanieto veli deka lo{iot kral Nimrod (Nemrut) go doka~il Avrama pred ovoj da zamine za Harran i naredil da se zapali na klada zatoa {to veruval samo vo eden bog. No, Gospod so silna fortuna go krenal Avram so s¢ pepelot i `arta na kladata i gi prefrlil vo bara so voda. Avram se izlekuval, a par~iwata `ar stanale "sveti" ribi, {arani.

Na toa mesto e podignat impresivno ubav bazen (na fotosot gore) vo koj ima mnogu direktni naslednici od onie `ar~iwa po milosta bo`ja transformirani tuka vo ribi pred 3.900 godini. Vodata cirkulira preku kompleksen sistem na prirodni izvori i bazeni.

Nadvor od Urfa, 63 km direktno na jug, e Harran, mesto koe se spomenuva vo Stariot Zavet (Genesis 11:1031 i 12) vo koe Avram so svoite `iveel nekolku godini. Podocna Haran bil i golem kulten centar so dvoen hram na Sin (od "Shahr", Mese~ina) i na Shamash, Sonce. Ovde bile potepani 10.000 elitni legioneri i nivniot vojskovoda~ Marcus Licinius Crassus, so Julius Caesar i Pompey, najbogatiot ~ovek od prviot Triumvirat na Rim.

Tuka, `eden za vlast, Marcus Opelius Macrinus go zaklal i go nasledil imperatorot Marcus Aurelius Antonius nare~en Caracalla bratoubiecot. [to tatka baral tuka koga mo`el da si bide vo Rim ili vo rodniot Lion?

Ovde e ustroen prviot muslimanski univerzitet. Vo okolinata mo`e da se vidat edni mnogu specijalni `iveali{ta, gi vikaat "trulli" a izgledaat kako obrnati lastovi~ni gnezda zatoa {to se praveni od kup~iwa kal ili glina. Izgledaat u`asno iako velat deka dobro {titele od onaa pekolna gore{tina. Mo`ebi nekoga{, ama zarem i sega koga Xorx Bu{ saka globalnoto zatopluvawe da go re{i so seprisutnite klimauredi? Ne se tie kerpi~li zemunici turski izum: osmanliite od sekoga{ bile za eden povisok, beglerbegovski standard. Ovie kallivi gnezda niz Haran se siriska rabota, tuka se pod silna za{tita na zakonot, kako kulturni spomenici.

Toa e se: nazad na avtopatot.