Mar{ruta: Od Izmir po E96 preku Turgutlu do Sartmustafa 87 km.

Pou~no e da se vidi ovoj lokalitet na Sartmustafa, malo selo podignato re~isi vrz temelite na Sartis, nekoga{en finansiski papok na svetot. Za ova mesto se ka`uvaat drami od koi Kosta Popovski tri feqtona mo`e da napravi i cela Makedonija da gi ~ita vo eden zdiv, beter od Kasandra. Sartis bil pro~uena prestolnina na kralstvoto Lydia, ne{to sosema podrugo od Lycia, so koja ne smee da se zbrka. Ova e kralstvoto na Krez. Vo Lidija, za da soberat miraz (neophoden za ~esen brak) devojkite bez problem zapo~nuvale da se prostituiraat kadekade pred svr{uva~kata. Spored Herodot, gradot bil finansiski centar na toga{ poznatata civilizacija i prestolnina na mo}na imperija. Dene{en Sart ne e mesto vo koe turistot saka da ostane za no}evawe.

Sart se nao|a vo podno`jeto na planinata Tmolus koja dominira so ramninata niz koja te~e rekata Gediz Neri, mnogu odamna pozna- ta kako Hermes. (Spored nea ime nosi i edna preskapa modna pa-riska ku}a koja, me|u drugoto, kreira najskapi svileni {arpi na svetot.) Vozovite od izmirskata `elezni~ka stanica Basmane, kade-kade pospori od avtobusite, so silno ~krtawe na sopira~ kite zastanuvaat ovde, ama ne zaradi dene{en Sartmustafa. Na po brzite avtobusi mora da se ~eka na avtopatot. Biletot od Izmir do tamu ~ini dolardva. Od druga strana brojni agencii nudat ednodnevni kru`ni izleti od Izmir za Sardis i Manisa. Patuva weto e komforno, dvete mesta interesni, vodi~ite opitni i kompetentni pa $20 (vklu~en obed i vleznici) li~at prifatlivi.

Lidijcite, koi `iveele ovde, se me{anci na anadolski narodi i dojdenci od zapad. Dolgo vreme i Ahajskite Grci i opasno voinstvenite Asirci bile naprosto opsednati so Lidijcite. Prvite gi fasciniralo nivnoto prosto nestvarno bogatstvo. Vtorite bile opsednati so nivnata hrabrost i kamenore`a~ka ve{tina. Koga }e se zadlabo~i ~ovek, }e vidi deka, kako i vo pogolemiot broj fascinira~ki pojavi, sodr`inata e ednostavna kako grav.

Lidijcite go natrupale ogromnoto blago ispirajki go zlatniot nanos na rekite. Ne go pravele toa so tenekii kako onie traga~i po zlato na Klondajk. Raspnuvale ov~i ko`i po plitkite brzaci na zlatonosnata reka Pactoclus. Vo runata }e se nafa}ale zlatni zrna, zrnca i pesok. ]e gi isu{ele runata na sonce, pa }e gi istre sele site na edno zaedni~ko mesto. I taka sekoj den cela dr`ava: ambari zlato!

Ovie bogati lu|e Asircite gi vikale Luddi i gi me{ale so Frigijcite i Etrurcite. Bile obzemeni od visokoto majstorstvo so koe Lidijcite gi gradele ogromnite grobnici za svoite kralevi i neverojatnata hrabrost so koja go branele kral stvoto. Asircite zabele`ale deka Lidijcite ja pottiknuvale prostitucijata. Ostanalo nerazjasneto zo{to tolku bogat narod da go smeta toa za normalen pat po koj op{testvoto gi turka svo ite devoj~iwa vo potraga po ~eiz, koga ima zlato kolku saka{ po rekata. Izgleda deka devoj~iwata samite go opsuduvale ova pra {awe zatoa {to pred 2.700 godini odnosot na Lidijkite po ova pra{awe radikalno se izmenil. Do ovoj zaklu~ok se doa|a lesno ako samo malu poslobodno se interpretira krvaviot ~in so koj suprugata na posledniot lidijski kral Candaules vlegla vo ana lite na svetskata istorija. Herodot, koj bil opsednat so Lidija, vo sitni detaqi gi opi{al site 22 generacii nivni kralevi koi vkupno vladeele 505 godini. Tolku, podvle~eno so crta.

Taa crta se pojavila vo likot na eden vojskovoda~ po ime Gyges, tamu vo VII vek pr.n.e. Go narekuvale "sokol na kralevite" ili "kral sokol". Gyges go osvoil Efes na egejskiot breg i od tamu preku Sardis pa s¢ do granicata so Persija go izgradil pro~ueniot "kralski pat" obraben so kameni stolp~iwa. Gyges bil general na armijata glavno od karijski platenici na spomenatiot kral Candaules (710-668) Eve kako Gige{ stanal kral:

Izgleda deka vo pijani muabeti kralot Candaules mu drdorel na svojot vojskovoda~ deka `ena mu, kralicata zna~i, bila stra{na riba a vo krevetot jagula ala ajkula. Gige{, od u~tivost, nitu komentiral nitu se interesiral za {lapoteweto, pa kralot vo s¢ polascivi detali gi opi{uval "onie" sceni od svojata bra~na postela. Koga zaklu~il deka so zborovi ne mo`e da predizvika ni vnimanie ni iskra strast vo o~ite na svojot general, Kandaules, ~uden nekoj ~ovek, se re{il na finalniot argument.

-Ne mi izgleda{ uveren vo ova {to go zboruvam za{to uvoto ne ja prenesuva vistinata za ubavinata kako okoto. Mora da ja vidi{ gola, moj Gige{e.-mu rekol na svojot general.

Vojskovoda~ot sfatil deka rabotata oti{la predaleku, po~nal da mu ka`uva deka veruva vo sekoj zbor na svojot kral, deka nema ama ba{ nikakva potreba natamu da se uveruva, deka ima va`ni drugi misli vo glavata, deka toa {to go veli kralot bi bilo stra{no zlo, ama Kandaules ostanal na svoeto. Go sokril Gige{a vo svojata spalna odaja za da mo`e da ja gleda kralicata em kako se soblekuva em potoa vo postela, vo akcija. Mo`ebi kralot Kandaules i generalot Gige{ bile nekoi dvajca perverzni tipovi i toa na kralicata voop{to ne i se dopa|alo. Taa videla kako Gige{, koga kralot mu dal znak da si odi za{to pomislil deka taa padnala vo son od seksualna malaksanost, se izvlekuva od spalnata. Utredenta go pribrala vojskovoda~ot i mu plesnala eden `estok ultimatum. Ili vedna{ da umre zaradi oskvernuva we na ~esniot lik na kralicata, ili da gi ubie i kralot i kralicata pa taka da ja simne od niv sramotata od nastanot ili nea da ja zeme za `ena a na kralot da mu ja zeme glavata.

Trilemata bila takva {to Gige{ ja razre{il u{te istata ve~er, sega skrien vo kralskata spalna so pomo{ na kralicata. Koga do{lo vreme, so me~ot {to mu bil podarok od prijatelot Kanda ules, go iseckal svojot kral, na kralicata i go zadovolil kapri cot a na Lidijcite im go otvoril patot vo novo, zlatno doba...Od ova se gleda deka Lidijkite bile i talentirani glumici: po tolku onakva praktika zarem smrtno da se navreduvaat ako nekoj gi vidi goli? Ili Herodot turil fira za~inka vo zapisot?

Nekade vo toa vreme od prilika Sumeriskite plemiwa, begaj}i od pred Skitite (Scythians) `estoko navalile na sosednata Frigija (Phrygia) kade go pregazile Midas. Kralot na zlatniot dopir se samoubil ispivaj}i nekoj litar sve`a bivolska krv. Potoa se upatile kon Lidija, kade go doka~ile i go ubile Gige{a vo 652 godina pr.n.e. No Gige{, preku onaa kralica, imal i sin, a od nego i vnuk, Alyattes. Toa mom~e, vnukot, go odmazdil deda si progonuvaj}i gi za sekoga{ Skitite od Anadolija. Podocna na toj prestol do{ol Krez 563-546 pr.n.e. koj vladeel so Lidijcite vo stil na prosveten monarh. Benevolentno. Lidija bila prva dr`ava, a Sardis prva prestolnina, vo koja se kovale vistinski pari vo ~isto zlato i ~isto srebro. Verojatno toa bilo i pri~ina {to go pottiknala persiskiot kral Kir (Cyrus) da pojde vamu na zapad, iako ~ovekot dobil i podobar povod.

Spored pretska`uvaweto na Tales od Milet, prethodnite neprijatelstva me|u Persijcite i Lidijcite zavr{ile na denot na eklipsata na sonceto vo 585 godina pr.n.e. Krez procenil deka treba da go pro{iri kralstvoto na istok za da ne se slu~i Persijcite da pojdat kon Lidija. Dilemata dali da napadne ili ne, Krez se obidel da ja re{i vo konsultacija so Delfiskoto proro~i{te od koe pobaral ednostaven no brz odgovor. Toj do{ol ekspresno no, kako i sekoga{, bil dvozna~en: "Ako ja pomine{ rekata Halis (sega toa e Kizilirmak) }e uni{ti{ golema imperija". Krez toa si go protolkuval povolno za sebe, {to saka da ka`e deka svojata Lidija ne ja smetal za golema imperija. No, }e se vidi, ne vodel dovolno smetka koja e taa golema imperija koja }e ja uni{ti. Po{ol, ama Kir ve}e javal kon Halis pa so kontranapad go prinudil Kreza na povlekuvawe.

Malku e neobi~no da ka`am deka persiskata kamilica mu bila glavno oru`je na Kir vo toj napad na Lidija. Me|utoa, ako mo`e od kow=kowica, zo{to da ne mo`e od kamila =kamilica? Kako da e, Persijcite so kamili po{le protiv pro~uenata lidijska kavalerija koja bila niven glaven adut bilo vo napadot bilo vo odbranata na kralstvo. No, kowite bile mnogu nervozni zaradi kamilite. Gi frlale svoite vojnici, ne mo`elo kako normalno da se komanduva so niv pa Lidijcite se povlekle vo ukrepeniot Sardis na "pregrupirawe". Ete, ba{ tuka, kade {to stoite sega, dokolku ste tamu. Persijcite, go opsednale Sardis i so ogromni `rtvi, vo branovi juri{ale na yidinite na bogatiot grad. Po dve nedeli, na Sardis (ako doa|a od tamu toj ubav zbor "sardisan" ba{ fino, ako ne, pa zo{to da ne?) mu do{ol krvaviot kraj.

[tom go doka~il, Kir bez dvoumewe go ispratil Kreza na stog da gori kako fakel. Koga plamewata po~nale da go li`at teloto na najbogatiot ~ovek na svetot a mesoto da cr~ori, Kir (Cyrus) ~ul kako Krez vo bladawe izgovara dva zbora, "Solone, Solone". Persiecot naredil da se ugasi oganot, ama onie negovite ne uspevale nikako. Koga izgledalo deka Krez }e stane re{ pe~en, se isturilo neboto kako kabel, ognot zgasnal, a kutriot kral kurtulil `iv. Koga do{ol na sebe, koga go upristoile, Kir go pra{al zo{to ja napadnal Persija koga mo`el da mu dojde na gosti kako prijatel? Krez odgovoril deka vinata bila vo gr~kite bogovi i vo negovoto golemo samoqubie: Nikoj pri zdrava pamet ne bi po{ol na takva imperija kako persiskata! Mudar bil Lidiecot, kupuval vreme, kako [eherezada.

Koga Kir go pra{al Kreza zo{to na smrten ~as go spomenuval samo imeto na Solon, ovoj mu odgovoril deka od atiwanecot ja nau~il mudrosta na `ivotot. Pa potoa mu jaraska`al na Kir anegdotata vo vrska so ona ~ueno pra{awe na koe odgovor e deka "Nikoj ne mo`e da se smeta sre}en s¢ do krajot", odnosno treba da go znae{ krajot na ~oveka za da mo`e{ da ka`e{ dali bil sre}en ili ne, {to e vo sli~na verzija citirano i na drugo mesto vo knigi~evo. Koga videl deka se kurtulil od smrtta Krez, gledajki go pusto{eweto i slu{ajki gi pisocite na Lidijkite, mekomeko go pra{al {ahin{ahot na Persija {to e toa {to pravi negovata vojska niz Sardis? Koga ovoj, nadueno, mu rekol deka go uni{tuvaat Sardis, Krez, pak krocekroce, rekol: Sardis sega e tvoj. Zo{to pozvoluva{ sopstvenata vojska po tolku napor da ti go uni{tuva ovoj mnogu ubav i prebogat grad? Kir sfatil vedna{ i se obidel da go zapre po`areweto i pqa~kosuvaweto, ama izgleda malu zadocnil.

Toa ne zna~i deka Sardis bil peplosan, ne. Trebalo u{te celi 2.000 godini da pominat i pak da ima {to da se uriva na ova mesto a bogami i da ostane dosta za nas, da gledame kako se `iveelo nekoga{. Vo 17 godina Sardis bil razurnat od silen zemjotres za potoa da bide obnovuvan malku od rimskite malku od vizantiskite imperatori koga, za vreme poslednive, bil va`na biskupija, edna od sedumte vo cela Azija! Me|utoa, tamu vo 1401 godina ordite na Timurlen taka temelno }e ja zavr{at svojata uni{tuva~ka rabota {to bukvalno nema da ostavat ni temel ni ifne za nekoj da se glavi da ja obnovuva nekoga{nata finansiska prestolnina na svetot.

ARHEOLO[KITE OSTATOCI odnosno objekti od anti~ki Sardis se rasfrlani na prili~no golem prostor. Nekoi od tie damne{ni zgradi se mnogu dobro restavrirani. Edno 1.000 metri od centarot na nao|ali{teto, dosta podaleku od parkingot, stoi hramot na Artemida. Obnovuvan nekolkupati, sega se gordee so 2 originalni i so 12 novopodignati stolbovi (za da se stekne pokompletna pretstava za negoviot toga{en izgled). Stolbovite imaat jonski kapiteli {to se delkani vo peso~nik, a za niv se veli deka se edni od grstot najubavi na svetot. Posleden pat ovoj hram e doteruvan zaradi Faustina, sopruga na rimskiot imperator Antonius Pius. Hristijanite, po IV vek, go koristele kako svoja bogomolna lokacija. Vo samiot centar na onoj Sardis otkriena e rabotilnica vo koja se ~e{lalo i treselo jagne{koto runo od zlatniot pesok i zrna. Rimskiot gimnazium e ubavo restavriran. Do Akropolisot na Sardis, od kade se otvora mnogu ubav pogled na okolinata, treba edno 50 minuti pe{a~ewe.

Edno 10 kilometri severno se nao|a lokalitet {to go vikaat Bin Tepe (Iljada Brda). Toa e parcela na nekoga{nite grobi{ta: edno stotina mogili gi ozna~uvaat grobovite na povidni lu|e, no i na zanaet~ii a i prostitutki od onoj Sardis. Najgolemata mu pripa|a na Alyottes, tatkoto na Krez. Ova e najgolema nadgrobna mogila vo Turcija: visoka e blizu 80 a {iroka 1.200 metri.

Interesni se sinagogata so mozaicite, mermernata ulica (verojatno del od onoj drum {to se protegal me|u Efes i Persija) i javnite bawi. Drugo ba{ posebno nema.