U{te kon XI i XII vek od prostorot me|u Ural i Altaj kon Anadolija }e se dvi`at i tamu }e se etabliraat turski plemiwa. So sebe }e donesat svoevidna stepska kultura vo izvorna nomadska varijanta. Pri~inite za tie dvi`ewa se kolku vo cikli~kite meteorolo{ki promeni po lo{o vo nivnata pratatkovina, tolku vo blagodetnosta na anadolskoto plato.

Pojavata na selxu~kite Turci na ovaa teritorija e postapna, no afinitetot za nea e traen. Tie se dojdeni od Persija kade Toghril Beg formiral dr`ava, so glaven grad Isfahan, koja ja pro{iril negoviot naslednik Alp Aslan (1030 - 1075). Selxucite }e bidat prvo vo slu`ba na razni vizantiski golemoposednici kako platenici ili kako sejmenska garda. Me|otoa no }e bidat prili~no umni i za sebe }e zadr`uvaat del od plenot ili od danocite i brzo }e okrepnat. Koga vizantiskiot imperator Roman IV Diogenes presmetal deka e podobro da gi napudi - veke bilo malku docna. Selxucite }e go zarobat kaj Manzikert ama }e go pu{tat da pla}a vazalen danok i da ja {iri famata za niv. Vo 1080-te godini nivniot {ah Sulejman }e napla}a taksa za premin na brodovite niz bosforskiot moreuz. Toa }e bidat vremeni prodori, no dovolno jasni poraki za najverojatniot razvoj na sostojbite vo Anadolija.

Selxu~kata dr`ava toga{ se temelela na konceptot deka celata zemja i pripa|a na vladea~kata dinastija, {to zna~i deka taa ne preo|a vo sopstvenost na nasledniot princ tuku na site negovi bra}a, pa zatoa periodov go karakteriziraat krvavi nasledni borbi. Sultanite ja delele zemjata na turkmenskite bejovi i na princovite spored feudalen terk. Site tie (nekoga{ i po 11) princovi sebe se tretirale kako mali sultani na svojot posed. Samata titula Pogolem Sultan (Sultan al'Azam) implicira postoewe na drugi, pomali, ama sepak sultani. Kolku i da se trudele da obezbedat duhovna vlast selxu~kite sultani nema da uspeat vo toa. I pokraj silnata administracija, tie nema da mo`at da razvijat apsolutna vlast. Imale ~etiri ministerstva (divani) od koi najva`noto bilo Sahib Divani Saltanat (kako kancelarija na premierot na vladata) pa zvu~i deka ottamu vle~e koren ona "ajde ne mi prodavaj saltanati", a so zna~ewe "ne mi se pravi va`na li~nost".

Glavniot sultan imenuval sudii (kadii) za gra|anski, verski i voeni pra{awa a li~no pretsedaval so sudot za velepredavstvo. Celata teritorija bila podelena na oblasti (ikta) so koi rakovodel subasi na kogo mu pripa|ala mala ikta, dovolna za negova i izdr{ka na vojskata koja bil dol`en da ja ima, pri {to ne raspolagal so nikakvo pravo vrz zemjata na negovite vojnici. Iktata e prostor zemja nameneta isklu~ivo za izdr{ka na voeno-administrativnite potrebi na dr`avata. Pokraj toa {to na toj na~in selxu~kiot sultan mo`el bez problem da podigne i 100.000 kowica od iktite, toj dr`el postojana armija od 12.000 profesionalni, plateni, verni edinici stacionirani vo Stambol.

Pokraj ova selxu~kiot sultan imal i drug vid posed, "vakif", od koj se pribirale danoci za izdr`uvawe na obrazovni i razni benefaktorski institucii. Eden del od dr`avnata teritorija bil rezerviran za posedi nare~eni "mulk" koi im se davale na specijalno zaslu`ni lica, kako kaj nas na Vodno po zemjotresot. Kiraxiite koi `iveele na tie razni vidovi posedi ne bile nitu robovi nitu kreposnici vrzani za imotite, tuku imale specificirani prava na prigovor odnosno odbivawe na poslu{nost.

Mo`ebi }e zvu~i neverojatno, no Selxucite, so cel da ja pottik nat me|unarodnata trgovija, davale dr`avna garancija (osiguru vawe) od grabe` na stoka na nivna teritorija, imale dobro organizirana mre`a kervansarai (koi od svoja strana imale svoi posedi vakufska zemja za da si obezbedat samoishrana), koi so uredba bile dol`ni da go tretiraat sekoj patnik-namernik ednakvo, bez ogled na negoviot ekonomski ili op{testven status, vero ispoved i etni~ka pripadnost. Mnogu ~esto kervansaraite imale i uloga na minitvrdini. Na startnata fotka se gleda I{ak-pa[inata palata i kervansaraj kaj Dogu Bejazid.

Poznati se primeri koga golemi grupi trgovci mo`ele da izdr`at po dva meseci opsada na kervansara jot od razni napa|a~i. Sega, do tuka, i taka i taka: za pari ima se, pa i ukrepen kervansaraj. E, to~no vo toa e vicot: seto ova, i ishranata, i spieweto i {talite vo kervansaraite bile besplat ni! Selxu~kata dr`ava odr`uvala i eden cel sitem od gostilnici (misafir haniwa) pa imareti (toa se besplatni kujni za siro ma{tijata) i zavijeiwa (verski hosteli) vo koi se smestuvale namernici, siromasi i u~eni pate{estvenici. Sevo ova sosema badijala. Jasno deka ova trebalo da go podzasili ~uvstvoto na blagodarnost kon dr`avata zaradi nejzinata gri`a sprema site.

Niz golemite gradovi imalo koloniii na verski malcinstva kako hristijani, Iranci, IdilBugari, Evrei i Kip~aci.Taa tolerancija trebala da ja demonstrira nadmo}ta na islamot vrz drugite veroispovedi. Toa e vreme na zna~ajno pomirlivite mistici kako Mevlana Celaleddin Rumi, Yunus Emre ili Muhiddin Ibn Arabi. Vostanovuvaweto na misti~ki sekti e ostvareno so pribiraweto bele`iti misliteli i kozeri od site strani. Kaj nas se veli "toj e cel tarikat" koga saka za nekogo da se ka`e deka e u~en. Me|utoa tarikat zna~i pripadnik na misti~na sekta.
Niz dr`avata se etablira mre`a medresi. Tamu se izu~uval ne samo islamot tuku i filozofija voop{to, pa medicina (so ~etiri gole mi javni bolnici kade se obu~uvani oftalmolozi, hirurzi i leka ri), matematika i astronomija. Ova se del na karakteristikite, zaedno so ostroumieto na Nasradin Oxa, na vremeto na selxu~ko to vladeewe. Farsi (persiski) bil dr`aven i jazik na literatu rata, arapskiot na religijata a narodniot turski na delovniot svet i plebsot. Ova se zaedno zboruva za edna kompleksna vkupnost vo komuniciraweto. Oddelna zna~ajna karakteristika e selxu~kiot pridones vo islamskata kolku verska tolku fortifikaciona i arhitektura na javni gradbi, za {to ima pove}e vo poglavjeto Islamska umetnost.

Daily newspaper in English woth all the info and features you need









СО СЕКОЈ
NIKON
СЕКОЈ МОЖЕ
ДА БИДЕ МАРКО



ТРЕБА САМО ОКО