|
Start - Doma - Home
Voved - Intro,
MEDITERANSKA REGIJA
Lycijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija, Goreme,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Vo Topkapi,
Vo Dolmabah~e saraj,
Vo Sultan Ahmet xamii,
Vo Beglerbej Saraj,
Vo [ehzade xamii,
Vo Ujup xamii,
Vo Aja Sofija i crkvite,
Vo Karie,
Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot,
Rimsko nasledstvo,
Na hipodromot,
Vo cisternata Irebatan,
Tvrdinite na Stambol,
Novata arhitektura,
Niz galeriite,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik - Nikea,
Vo i okolu Bursa,
Rajot na Pticite,
Dardanelite,
Galipole,
^anakkale,
Troja, Truva,
Vo Kutahija,
Literatura,
Od ^elebija do Pamuk
Kaligrafija,
Likovna umetnost,
Teatar,
Film, fotografija,
Muzika,
Folklor,
Artizanati,
Turskiot kilim,
Keramika,
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE
|
Ovoj nekoga{ zna~aen grad e fenomen. Na ~oveka mu se ~ini deka e dovolno tri~etiri duzini pretpriem~ivi lu|e da rastegnat {atori pokraj iskopini stari 2.700 godini pa ~as, bukvalno preku no}, tuka da nikne golem turisti~ki centar kon koj od utro do nave~er itaat, so fotoaparati okolu vratot, lu|e od celiot ubav svet. Nema vrska: nitu fenomenot nastanal preku no}, nitu negov temel se {atorite.
Site arheolozi ,i nekolku mo}ni ministerstva na Turcija, so godini se obiduvaat da gi napudat onie so ~ergite i barak~iwata, ama ne odi. Side se revitalizira taka {to noviot `ivot nikne vo forma na sega{noto ribarsko selo Selimiye okolu brojni, izvonredno interesni arheolo{ki vrednosti. Toa izgleda ubavo. Kako pana|ur na koj istorijata, prirodata i lokalniot narod od minatoto i sega{nosta go iznele najdobroto {to go imale za poka`uvawe. Nasekade naokolu ima nedogledni peso~ni pla`i od koi najpopularna e Sorgun Plaji.
 Side ({to zna~i "kalinka" vo smisla "kralica na plodovite") nekoga{ pretendiral na primat me|u pamfiliskite gradovi. Sega, mo`ebi i zatoa {to arheolozite prvo nego po~nale da go iskopuvaat, aspirira na ist ili sli~en status me|u ovde{nite nao|ali{ta. Gradot go vostanovile Jonijci, doselenici od Cyme, edno malo mesto blizu Efes. Jonskite kolonisti me|utoa ne uspeale da im se nametnat na domorodcite, Pamfilijci, koi bile bogati i koi si go so~uvale jazikot. U{te pozna~ajno: Jonijcite go zapustile svojot i go prifatile jazikot na lokalnoto naselenie. Ovde kovale zlatnici na koi za{titen znak bil stiliziran prikaz na kalinka, star anadolski simbol na plodnosta, so u{te nekoi zborovi na niven jazik, koj do denes ne e de{ifriran. Ekonomskata mo} na toga{no Side ja ilustrira i vonredno golemiot broj nivni zlatnici {to se so~uvani po numizmati~kite i muzejski kolekcii vo svetot. Sosema drugo pra{awe e izvorot na toa golemo bogatstvo.
Sidev~ani, kako i pove}eto drugi Pamfilijci, bile prva klasa nikakveci. Tie imale taen dogovor so svoite sosedi (toa bile piratite na Cilicija) bez predrasuda i za debela provizija, po okolnite pazari da go prodavaat sekoj plen {to }e go ograbele piratite. Zna~i, me|u drugoto, i lu|e. So drugi zborovi, Side bil euro centar na trgovija so robje, grozen pazar kade dnevno se prodavale i po iljada nesre}nici i nesre}ni~ki. Toa traelo taka se dodeka 67 godina pr.n.e. rimskiot senat ne go ispratil svojot general Gnaeus Pompeius Magnus (so mala flota vojska, slu`be-nici i mnogu pari) da go izmete toa ~ove~ko |ubre.
^ovekot {to e poznat kako Pompej `iveel 106-48 godina pr.n.e., bil general, konzul, dr`avnik, a i zet na Gaj Julie Cezar. Toj e onoj istiot Pompej koj go zadu{il vostanieto na Spartak. Toj e onoj koj go uni{til Mitridat rimjanoubiecot zaedno so se celoto pontsko kralstvo. Toj gi pobedil vojskite i gi osvoil teritori-ite na kralot na Ermenija Tigranes Veliki i na Sirija Antioh XIII, a potoa gi pokoril Evreite i go osvoil Erusalim.
 Sidev~ani i nivnite apa{ki sojuznici imale nesre}a ba{ nemu Senatot na Rim da mu dade zada~a (67ta god pr.n.e.) da go is~isti celoto Sredozemje od piratski brodovi i upori{ta za da se obezbedi procut na regularna trgovija. Ovaa rabota, kako i site drugi, ja zavr{il mnogu temelno, Po {est nedeli kampawa ne ostanalo ama ba{ ni{to od piratite. Slavata mu udrila v glava, go rasturil prija-telstvoto so Julie Cezar so {to go predizvikal pogolemiot voj-skovodec da pojde protiv nego. Vo potera po Pompej vo 49ta pr.n.e. Cezar }e dojde pred reki~kata Rubikon, }e se dvoumi dali da pojde na prviot drugar, }e odlu~i i }e ka`e: Zarot e frlen. (Alea iacta est). Na 28.IX 49 pr.n.e. Pompej go ubile vo Egipet.
Gusari, jasno, povtorno se pojavile vo ovie krai{ta. Ama toa bilo celi 900 godini podocna, koga Arapite po~nale da se zanimavaat so piratstvo. Side, sepak, ostanal interesna pojava, nekakov vid Vavilon na rabot na gr~korimskata civilizacija. Vo mig na zanes Mark Antonie i go podaril na sakanata Kleopatra ne samo Side tuku i cela Cilicija. Za bo`estvenata carica na cel Egipet, pos-ledna od lozata na Ptolomeite, toa mo`ebi }e bilo navreda dokolku nejzinite brodograditeli ne vle~ele odli~no drvo, najmnogu lesna kedrovina, od ciliciskite planini (Taurus) za gradba na mo}na flota vo potkrepa na ambiciite na nejziniot Mark Antonie. Vpro~em Cilicija i nemala {to mnogu drugo da ponudi. Na istok samo pesok, komarci, endemska malarija i beda.
Do pred polovina vek ova be{e najsiroma{niot, najzaostanatiot i so bolesti najpritisnatiot region na cela nova Turcija. Ona {to sega ovde se gleda e socioekonomsko ~udo.
Dene{noto selo Selimiye e vostanoveno po 1890 godina od turski ribari dojdeni tuka koga na Krit e spu{teno znameto na Otomanskata imperija. Me|u gradbite na staro Side tie se ~uvstvuvale najbezbedno i na tie lokacii si izvadile tapii u{te koga nikoj ne mislel na arheolo{ki iskopuvawa. Nekoga{nite begalci i ribari sega se ugostiteli, trgovci so suveniri, hotelieri ili zanaet~ii, kafexii, fotografi, }oftexii ama i ribari. Vladata u{te 1987 godina zavr{i so sudskite nategawa okolu principite za ras~istuvawe na imotnopravnite odnosi vo vrska so planot za obnova na Side i trebeweto na razni divogradbi vrz neisko-pani arheolo{ki vrednosti, no implementacijata na dejstvata odi poleka. Lu|eto nikako da se uverat deka ponastrana }e im bide poubavo iako za selewe im se nudi mnogu. Koj i da gi obvinuva: tie se integralen del na ovoj fak za `edni turisti vo koj site prekrasno se zabavuvaat.
Makar {to ne se nao|a direktno na glavniot pat, Side nikoj ne mo`e da go proma{i. Kolku poblizu do nego tolku pogusta stanuva krajpatnata {uma bilbordi preku koi hoteli, pansioni, diskoa, pla`axii, meanxii ili serviseri gi kanat avtomobilistite da zastanat ovde. Vo Side se vleguva preku Golemata Porta zad koja se dvojat dve ulici od po okolu 1.000 metri sekoja. Do portata, koja i sega e impresivna iako na vremeto bila visoka nekolku kata, se nao|a nimfeum (niphaeum) do koj vodi akvadukt. Dvete nekoga{ bile fino poplo~ani, so zasen~ani {oping arkadi so du}ani i levo i desno. [etali{te prva klasa. Tie se protegaat s¢ tamu do hramovite na Atina i na Apolon kraj moreto. Nema dve vtori takvi ulici vo cela Mala Azija.
 Desnata minuva pokraj nekoga{nite javni bawi, edna prili~no interesna i dobro so~uvana gradba. Vo nea sega e smesten muzej {to gi prika`uva najubavite statui, me|u koi e i onaa na Herkul so zlatnoto jabolko na Hesperidite v raka, pa sarkofazi, urni i reqefi {to dosega se otkrieniovde. Tuka se nao|a i Dr`avnata Agora vo ~ija impozantna fasada, vo edna ni{a, i sega mo`e da se vidi originalna statua na Nemesis, bo`icata na sudbinata. Ovde e Vespazijanovata Arka plus Fontanata so tri bazena. Sevo ova go so~inuvalo nekoga{niot glaven skver na koj izleguva i izvonredno so~uvaniot, masiven amfiteatar. Toj amfiteatar na Side e graden vo ramnica kako tepsija pa zatoa pretstavuva arhitektonsko-grade`ni~ko remek-delo. Kako prvo, ima dve nivoa. Poniskoto, e so 29 redovi podeleni na 11 tribini a drugoto nivo e so 20 redovi i 24 tribini. Pod tribinite, na koi ima mesta za 15.000 gleda~i, se prostoriite za razni udopstva kako na akterite taka i na publikata.
SOOBRA]AJNI VRSKI
Side e mnogu dobro povrzano so ekspresni avtobuski linii. Za Antalija i Alanija ima avtobusi sekoj ~as i biletot e okolu $1, dodeka za Istanbul i Ankara ima po 56 avtobusi za $4$5 vo edna nasoka. Kon istok, se do siriskata granica, vozat mnogu kompanii. Za Adana i Mersin biletot ~ini samo $5. Najdobar avtobuski komfor mi li~i deka i ovdeka odr`uva Varan Turizm no zatoa nivnite ceni mo`e da se do dvojno povisoki od onie na drugite.
SMESTUVAWE I ISHRANA
 Mesta za no}evawe vo Side kraj bre-got, a i preku avtopatot, ima dovolno. Od mali hoteli i moteli do pansioni, no}evali{ta i kampinzi so 55.000 kvadratni metri prostor. Sigurno gi ima nad stotina vkupno. Ovde nikoga{ nema potreba da se zeme soba bez prvo da se vidi kako e opremena i bez da se sporedi cenata za nea so konkurencijata. Izborot e tolku golem {to nema nikakov rezon da se prepora~uva nekoe no}evali{te. Semejni turisti go baraat Neptun Moteli zatoa {to se nao|a direktno na pla`ata, ima terasa, restoran, dvokrevet-nata ~ini okolu $22 na ve~er, poln pansion vo sezonata e zadol-`itelen i bara kon $20 po ~ovek. Germanskite turisti go prefe-riraat Turtel Moteli, na Selimiye Koyu, kade dvokrevetnite se dvi`at od $20 do $30 zavisno od komforot. Nekoga{ mnogu popu-laren be{e Hermes Pansiyon no falenite sopstvenici, semejstvo-to na g|a Ayse Guzel, go prodadoa na konkurencijata pa treba da se pogleda. Na mnogu mesta niz Side ili Selimie }e vidite plaka-ti na koi so krupni bukvi pi{uva BOS ODA VAR ("prazna soba ovde") i toa bi zna~elo deka tamu dvajca mo`e da no}evaat za $5 do $10 so upotreba na kujna. Valutata brzo se topi pod vreloto sonce nad Side.
Vo seloto na nekoga{nite ribari i denes se jade dobro no ne osobeno evtino. Ima mnogu sve`i morski plodovi i sekakva lokalna i donesena riba. Rakovi (vo smisla jastozi i krabi, karavidi i {kampi) ili ligwi {to bi rekle kalamari, razni vidovi {kolki: midii, kamenici, sen`ak, pa oktopod, siten barbun ili krupen kingfi{, cipura, ra`a, sardela, haringa, mahimahi, tun, krap, skumrija ili list. Sekakvi salati, algi, roka, skara so {i{evi ili sortisorti }ebapi, gotveni jadewa. Uslugata e na princip "yildirim", {to }e ka`e sekavi~na. Punta Molino Restaurant ne se odlikuva po ne{to posebno osem {to Sabaedin Sabani, negoviot toga{en sopstvenik, ima{e vujko vo Tetovo. Ako u{te go dr`i lokalot dava popust "za na{inci". Popularen i ekonomi~en e restoranot Ozsidem so terasa pokraj moreto i so ceni {to ovozmo`uvaat obed za okolu $3-$5 po ~ovek. Vistinski praznik.
MANAVGAT
Koga na izleguvawe od Aspendos sonceto }e im udri pravo v tepe na brojnite grupi turisti {to preku cel den, zna~i neprekinato, se to~kaat navamu so avtobusi - obi~no im pravat malo zadovolstvo. Toa e ru~ekizlet pauza. Gi nosat kon slapovite na Manavgat koi ovde, fudulxiski, gi vikaat Manavgat Selalesi (Manavgatski vodopadi). Nema vrska: rekata (nekoga{na Melas) koja doa|a od Seytan Daglari (\avolska Planina, no stanuva zbor za Taurus od klasikata) ovde ne pa|a od nekoja viso~ina. Taa samo bu~avo kaskadira. Nema tuka vodopad: a sepak e mnogu ubavo. Mestoto e odvaj 8 km od Side.
Onie koi platile pove}e za dnevnata ekskurzija gi nosat na osve`uvawe vo isklu~itelniot "Belkes" restoran. Toa go pravi izletot nezaboravno do`ivuvawe. Vo "Belke{" gostite u`ivaat. Edni ~krtaat po nekoja razglednica na zaboraveni prijateli i rodnini, pa se ~uvstvuvaat blagorodno. Na site im sleduva nagrada vo vid na eden lesen pladneven obed. Onie vo "Belke{" imaat fina kujna. Objektot e kraj rekata. Toa e nekoja begovska ku}a na ~etiri kata, barem tri od niv so {iroki ~ardaci. Niz site odai i ~ardaci ima masi so belo-sne`ni pokrivki, so vazni~iwa cve}e, postaveni se ~inii, salveti, escajg, ~a{i. Ima po tri~etiri svetloliki kelneri na kat. Site prozorci otvoreni, vidici na sekade. Od kujnata se e podgotveno: izbor jadewa, turlii, pe~ewa, praznik. Grupite turisti so avtobusi doa|aat kon dva popladne.
Nie bevme sami. Se ra{etavme do posledniot kat, do najvisokiot ~ardak i na sekade naokolu preubav pejsa`. Treba ~ovek da se pro{eta taka za da sfati zo{to volku prostor za eden selski restoran pred Manavgatskite slapovi kaj Antalija. Preubavo e. Potoa, koga dojdoa Angli~anite, be{e kako juri{ot na kavalerijata vo krimskata vojna: site po zafa}awe mesto na ~ardacite. Duri po ova doa|a ladovinata na Manavgat. Slapovite se mo}ni. Vodata {umi naokolu. Ima mnogu drvja so {iroki kro{ni i debeli senki nad vodata vrz koja se postaveni drveni platformi so masi i stolici za sedewe. Zgodno za letna dremka ili propliskuvawe, i neophodno za sozemawe sili za ostatokot od popladneto, za Side. Ponedelnik e pazaren den vo Manavgat i toga{ e mnogu slikovito.
|
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
