|
Start - Doma - Home
Voved - Intro,
MEDITERANSKA REGIJA
Lycijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija, Goreme,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Vo Topkapi,
Vo Dolmabah~e saraj,
Vo Sultan Ahmet xamii,
Vo Beglerbej Saraj,
Vo [ehzade xamii,
Vo Ujup xamii,
Vo Aja Sofija i crkvite,
Vo Karie,
Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot,
Rimsko nasledstvo,
Na hipodromot,
Vo cisternata Irebatan,
Tvrdinite na Stambol,
Novata arhitektura,
Niz galeriite,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik - Nikea,
Vo i okolu Bursa,
Rajot na Pticite,
Dardanelite,
Galipole,
^anakkale,
Troja, Truva,
Vo Kutahija,
Literatura,
Od ^elebija do Pamuk
Kaligrafija,
Likovna umetnost,
Teatar,
Film, fotografija,
Muzika,
Folklor,
Artizanati,
Turskiot kilim,
Keramika,
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE
|
ANAMUR - TASUCU - SILIFKE (Seleucia ad Calycadnos) -UZUNCABURC (Diocesarea) - NARLI KUYU (Cennet ve Cehenem - KIZKALESI (Corycos)
Koga }e se pojde po transverzalata N400 na istok, od Alanja do turskosiriskata granica ima okolu 500 kilometri pat. Prvata delnica, glavno niz ona {to nekoga{ bilo Cilicija e mnogu prijatna. Kolovozot e odli~en i se provlekuva malku me|u i nad planta`i so banani, malu pokraj divi ili uredeni pla`i. Ovde onde }e izniknat tvrdini gradeni pred mileniumdva, tie se karakteristika na Cilicija. Dol` ovaa prva delnica od okolu 260 km ima dve pointeresni mesta: prvo Anamur, a potoa Silifke.
ANAMUR se nao|a dva kilometri pod patot, sega le`erno rasposlan na 3-4 kilometri od dolgiot breg na Mediteranot na koj najmarkantna to~ka, na isto~nata strana, kako da nikne od peso~nata pla`a, e poznatiot Anamurski Zamok (Mamure Kalesi) {to ovde (6,5 km od centarot na gradot) vo edna ili vo druga nekakva forma postoi od tretiot vek pr.n.e. No ovoj go obnovile kralevite na Mala Ermenija nekade vo XII vek. Odli~no e so~uvan, so kuli, porti, yidini i drugi prostorii zatoa {to turskata armija go koristela aktivno se do pred 50-60 godini. Sekako treba da se razgleda (vlez $1,5). Javen transport: dolmu{.
Pokraj ovoj, postoi u{te edna (Softa Kalesi) krepost no priodot do nea e niz grmu{ki i kamen, ima insekti a i po nekoja zmija. Prevozot e golem problem.
 Na 8 km zapadno od centarot na Anamur e arheolo{koto nao|ali{te na Anemurium, grad od prviot vek spomenat od Tacit (Tacitus) koj ubavo pi{uval za nego. Anemuriumskoto arheolo{ko nao|ali{te e impresivno. Objektite, odli~no so~vani, kako v~era da se napu{teni. Ovoj Anemurium (mislam deka imeto zna~i "vetrovito mesto" kako kaj nas Furka) se broi kako vizantiski grad, a ima nymphaeum, bawi, teatar, palaestra, odeon, gimnasium, a preku yidinite i nekropola so nad 300 nadgrobni plo~i. Ovde se doa|a so taksi ($7 natamu navamu so eden ~as ~ekawe) ili pe{ki.
Tuka{niot svetilnik ne go ka`uva toa, no Anamur e krajnata ju`na to~ka na maloaziskoto kopno vo Sredozemno More, mal kuriozitet. Mal ili ne, toj, na onie na koi toa ne{to im zna~i, im go pravi kapeweto golem lezet. Pokraj so svetilnikot, anamur~ani (mnogu fin i ~ist narod) se falat i so toa deka nivnite vodi se naj~isti na Mediteranot: tie imaat liman i dok, no tuka nema brodovi, toj e {etali{te, a nema ni marina. Vodite se ~isti kako solza. Tie velat "kako {ampansko". Iskl~itelno ~isto more.
 Nekoga{en Anamurium, sega e grad so 70,000 `iteli, kako Skopje pred zemjotresot, i vo nego ima pansioni od koi Anamuryum Pension & Restaurant i kampot Anamuryum Mocamp se ba{ na mesto. Kaj pitoresknoto pristani{te bez brodovi na Anamur (go vikaat Iskele) dobri se Otel Meltem, a osobeno Star Pansiyon tel. (324) 816.4605, Dvokrevetnite so tu{ se $13-$14. Star ima fin restorant so baldahin od loznica i ubav vidik. Anemonia Hotel tel. (324) 814.4000, faks 814.1443 od edna i lokalnata primadona so 3-yvezdi Hermes Hotel tel. (324) 814.3950, faks 814.3995 komplet so bazeni iako se vedna{ do moreto baraat me|u $40-$45 za dvokrevetna so bawa i pojadok. Pokraj Mamure Kalesi se Mamure Pension i Ak Pensiyon, kade dvokrevetna so pojadok e $15 (34 km isto~no ima poevtini) no zatoa od ovie dva razgleduvaweto i pla`ata na tvrdinatat mu se na ~oveka "pod noga".
 Po Anamur, dolgata ciliciska ramnica e prese~ena od masivot na Taurus koj zapadno od Silifke, strmno se nurka vo moreto pa patot mora da zapuka ugore, kon visokite borovi i elki na starata debelosen~esta {uma, edna od najdobro so~uvanite vo cela Mala Azija. Xadeto }e se pentari i }e se spu{ta niz nea kako {to znaele i umeele da mu pomognat grade`nicite, za edno vreme da pottikne na zapirawe kaj Softa Kalesi (Krepost na u~enikot po veronauka) odvaj 20-tina kilometri od Anamur i malku po spokojnoto mesto Bozyazi. Dokolku ste go "preskoknale" Anamur, ova e ubavo mesto da se protegnat nozete. Se zboruva deka onie so oko sokolovo od tamu mo`at da gi vidat, na ubav den, i siluetite na planinite na Kipar, edno 50 km ju`no odovde. Ima{e eden film, se vika{e: "On a Clear Day You Can See For Ever". Ni Mandrak ne mo`e da vidi ni{to podaleku od 20 km. Ovie ovde mora da se nekoi Supermeni.
 TASUCU e pristani{te, 4 km pred Silifke, od kade poa|aat brodovite za Girne (Kirenija) na Kipar. Ovde vrie kako vo ko{nica. Menuva~nici, banki, patni~ki agencii, meani, restorani, hoteli, pansioni, Najgolemiot broj turski i stranski turisti na pat za Kipar so avtomobil, a i obemniot tovaren transport, go koristat ba{ ova pristani{te. So novite huver-krafti (Deniz Otobusu ilimiti morski avtobus) do turskiot del na Kipar se plovi dva ~asa, a prevozot ~ini $25 vo edna nasoka. Ima, jasno i brodovi i feriboti, no patuvaweto so niv trae {est ~asa ama zatoa povratniot bilet iznesuva odvaj $30. Od Silifke, istite ovie vrski se malku poevtini. Toj soobra}aj so Kipar e najzna~ajna rabota za Tasucu makar {to mestoto ima i pansioni i mnogu pristoen motel so ubavo opkru`uvawe i so poln pansion od $12- $15 po ~ovek.
SILIFKE, SELEUCIA AD CALYCADNOS
Kralevite na Seleucidskata dinastija, koi po smrtta na Aleksandar Makedonski gospodarele so Persija i so Sirija, imale tabiet sekoe vtoro mesto da go krstat "Seleucia". Zatoa vo ovoj ogromen prostor i gi ima bezbroj. Ne e odpojke da se znae deka Seleucis I Nicator bil eden od najtalentiranite generali i cenet strateg vo {tabot na Aleksandar. Toj e rodona~alnikot na lozata i prviot koj ja zapo~nal onaa manija so imiwata.
Vo Silifke, sega grad od okolu 60.000 `iteli, raspolo`en na desniot breg na reki~eto Goksu Nehri (Sina Voda) mo`e da se vidat ostatocite od edna krepost na krstonoscite, stara nekropola, edna ogromna dupka (dlaboka 12, {iroka 42 i dolga 46 metri) izdlabena vo karpa kako rezervoar (cisterna) za voda. Vo maj se odr\uva eden festiva na jogurtot {to se jade so "bazjama" eden vid naplasteni pala~inki ili kori. Leb bez kvasec, vo sloevi i mlado sirewe "çökelek". se Nadvor od gradot }e poso~am dve mesta.
Ednoto od niv e pe{terata na sv.Tekla, (Ayatekla na turski. @enata bila otfrllena od semejstvoto i op{testvoto. Zna~ajna e po toa {to taa bila prvata li~nost koja sv.Pavle uspeal da ja preobrati od mnogubo{tvo vo hristijanskata vera. Ja otka`ala svr{uva~kata, nesudeniot mlado`enec ja iskodo{il kade {to treba pa vedna{ potoa ja osudile na smrt (i tuka ima prvo mesto) vo arena polna so lavovi. No, taa isto e prvata `ena koja izlegla `iva od sredbata so golemite ma~ki koi gi spitomila. Potoa se povlekla vo edna pe{tera kaj Silifke i prodol`ila da im pomaga na bolnite. Nad pe{terata vo nejzina slava podignal crkva imperatorot Zeno (ovde{en ~ovek) od koja e ostanata samo edna apsida. Sega pe{terata e zatvorena so vrata od kovano `elezo. Koga }e dojdete do nea od zemja }e iznikne ~uvar i za $1 vedna{ {irum }e ja otvori. Dokolku ja imate St.Thecla kako semejna svetica, mo`ebi nema da bidete razo~arani od ona {to }e go vidite tamu.
 Vtorata lokacija e mestoto kade bo`em ja ispu{til du{ata golemiot germanski car Fridrih I Barbarosa, Frederick I Barbarossa, Duke of Swabia, King of Burgundy, King of Germany, Holy Roman Emperor. Vo vreme na svojot buren `ivot (1125-1190) toj uspeal da ja napravi Germanija silna imperija. Ovde, srede poto~eto Goksu Nehri (Calycadnus), kowot na imperatorot se voznemiril, carot padnal i pred da stignat ricarite okolu nego da sjavaat i da go krenat, na 10 juni 1190 godina se udavil, {to se veli vo bari~ka voda dlaboka 20 santimetri. Vo klisurata na \oksu ima i plaketa {to uka`uva na mestoto. Malubrojni se onie germanski patrioti koi doa|aat ovde da ostavat kitkadve cve}e. Kako i da e: so smrtta na kajser Barbarosa zavr{il Tretiot krstonosen pohod.
Nota Bene: Ova e mislam prigodno mesto da se poso~i deka postojat poznava~i na na{i kraevi, mo`e i da se javat po ovie redovi, koi objavija legendi deka Fridrih se udavil pa|aj}i od kowot so te{kiot oklop vo nekoja bari~ka voda kaj nas, vo ki~evsko, kaj mestoto Barbaros. Rastojanieto i zapisni~kata pismenost na ricarite pretstavuvaat mal problem za potkrepa na ovaa teorija. Potekloto na imeto Barbaros kaj nas mora da e od poinakva "proviniencija". Onie germanski pedantni zele pa ja zapi{ale i lokacijata i smrtniot ~as na Fridrih I Barbarosa. Pa {to: kaj nas e imeto, predanieto i zapisni~koto pero na Al.PopJovanovski, a kaj niv faktite. No zo{to i ne. Ubav obid.
UZUN^ABUR^, Diocaesarea
 Neceli 30 km severno od Silifke, vo masivot na Taurus, na 1.100 metri viso~ina, se nao|aat dobro o~uvani ostatocite na arhajska Olbia, grad koj Rimjanite potoa go prekrstile vo Diocaesarea makar {to denes mestoto se vika samo Uzuncaburc. Helenisti~kite utvrduvawa, kuli, hramovi, korintski stolbovi, ulici spored poznava~ite se najdobro so~uvani originali vo cela Mala Azija. Olbia ja vladeele kralevisve{tenici. Hramot na Zeus Olbius ima 30 od vkupno 72 originalno postaveni korintski stolbovi me|u koi ~etiri so negibnati kapiteli. Ima kolonadi, arki i pasa`i, nimfeum, crkvi, privatni vili, golem akvadukt i kula za voda. Od nea (Uzuncuburc na turski zna~i "dolga kula") vle~e ime i sega{nata naselba. Patot e prijaten, okolinata pastoralna, vozduhot sve` a ovoj del na masivot na Taurus najpitom od site. Vredi da se poseti.
Nema rezon da se priveduvaat adresi za no}evawe vo Uzuncaburc ili pak vo Silifke: kon istok se otvora ciliciskata ramnica niz koja ima prekrasni mesta za odmor i rekreacija. Na 16 km od Silifke se nao|aAtakent vo koj ima blokovi zgradi so iljadnici apartman~iwa {to gledaat kon neguvanite pla`i na ova letuvali{no mesto. Nad 80% od niv se na mersin~ani. Tie tepaat po 220 km vamutamu za vikend, iako i Mersin e na more. Zna~i OVA e ona vistinskoto za niv. No, nie barame ne{to u{te podobro. Odvaj tri kilometri ponatamu e Narlikuyu so Trite Gracii {to go inspirirale Boti~eli i pe{terite Cennet ve Cenehem (Raj i Pekol) {to insipriraat milioni du{i so mileniumi. U{te tri kilometri i ete go Kizkalesi, malku pred Ayas. Ajde so red.
NARLI KUJU, Raj i Pekol
NARLI KUYU, Cennet ve Cehenem
Na eden kilometar pred Kizkalesi, nekoi 20 km od Silifke, se nao|a ribarskata naselba, Narli Kuyu. Taa se odlikuva so edna promenada, dol` koja ima |erdan ribni restorani, i so eden muzej, verojatno najmal na celiot svet. Vo nego ima samo edno sobule i vo nego (ova kako ruska kukla) samo eden eksponat. Ribata vo restoran~iwata na promenadata e sve`a, skapa i se gotvi pr`ena ili na skara. Eksponatot vo sobata na muzejot e plo~a so mozaik. Toj prika`uva grupa od tri `eni. Poznati se kako Tri Gracii.
 Mozaikot e izraboten kon IV vek pr.n.e. koga vo mestovo lu|eto ne skokale vo more koga sakale da se iskapat i osve`at tuku odele vo svoeto javno kapali{te odnosno bawa. Kako {to im dolikuva na Rimjani, podot na bawata bil dekoriran so mozaici. Na ovoj, od toa vreme so~uvan del od mozaikot na lokalnata bawa, se gledaat Aglaia, Thalia i Euphrosine. Denes mozaikot, toj eksponat od sobuleto (da se vidi se pla}a $1) e svetski poznat motiv za onaa slavna, istoimena slika na Alessandro di Mariano Filipepi (1445-1510) po{iroko poznat po prekarot Boti~eli. Na italijanski toa zna~i "malo bure". Takvo mu bilo me{i{teto. Jasno: ne mo`elo takov slikar da se ostavi ni gladen ni `eden!
 Graciite (ovde vo izvedba na Boti~eli) ili muzite se mitolo{ki bo`ici, }erki na Zevs i nimfata Eurynoma. Se vikaat Aglaia (Ubavina), Thalia (Nasmevka) i Euphrosyne ([arm) Tie gi oblagoroduvale sobirite, veselbite, donesuvale radost i dobra volja me|u lu|eto i bogovite. Po princip se nerazdelen poim. Me|utoa ka`anovo ne e glaven adut na ova par~e breg. U{te pomalu faktot deka ovde, po kazna na rimskiot Senat, golemiot Ciceron slu`buval celi dve godini kako guverner na Korikos.
Ona po {to mestovo e poznato niz cela Turcija, a bogami i po{iroko, se dve ogromni grotla, dupki. Toa se Koriciskite jami. Na turski gi vikaat Cennet ve Cehenem, na{inski Raj i Pekol. Ima takvi lu|e koi "onie" raj i pekol si gi zamisluvaat kako dve sobi razdeleni so antre kade sedi sveti Petar i gi dvoi dojdenite levo-desno. Postojat i drugi koi si gi imaat i bukvalno tolku razdale~eno kolku {to zovrienata vo lava utroba na podzemniot mrak e daleku od perduvestite oblaci na son~evinata na sedmoto nebo.
E, ovde, vo Cilicija, tie se edna do druga. Toa se dve ogromni me|usebe samo malku razdvoeni dupki (turski: obruk) {to vo karstovitata po~va vodat kon nekoja prirodna mre`a pe{teri i {uplini pod koi ima podzemno ezero koe se protega daleku od bregot pod morskoto dno, i tamu, vo zalivot, izbiva na morskata povr{ina kako izvor so golema i vidliva silina. Ima denovi koga morskata povr{ina e zejtinlija. Toga{ i so golo oko se gleda silnoto struewe na vodata {to izvira od dnoto na moreto, od ona ezero pod nego.
No, nazad kon pe{terite nare~eni Raj i Pekol. Koga }e se dojde do pe{terata {to ja vikaat Cennet ili Raj, namernikot nema da vidi kako tamu od podzemjeto izbiva nekoja bo`estvena svetlina. Ne. Ne stanuva zbor nitu za nekoi vino`itni stalaktiti i stalagmiti, ~ovekovi ripki kako vo Postojna. Nema ni al ni aber za nekakvi ubavini, za smaragdi kako trupci, za dijamanti kako kamewa, safiri kako obelisci. Rajskata, Cennet, Xenet, pe{tera e dup~i{te vo karstot {iroko 100, dolgo 500 a dlaboko nekoi 200-500 metri, zavisno kako se meri za{to formata mu e sosema nepravilna.
Okolu perimetarot na dupkata ima nekoi limonadxilnici i sli~ni kiosci pokraj koi vrvuli~i narod.Ottuka se vleguva vo Rajot i toa simnuvajkki se udolu po 455 skali. Toa dup~i{te na edniot kraj prodol`uva pod strmina od edno 450 nadolu. Toa prodol`enie go vikaat Tifonova pe{tera: Typhon Cave. Taa e dolga okolu 300, a niz pogolemiot svoj del visoka 75 metri. Na vlezot vo nea ima ostatoci od edna ermenska kapela od XI vek, bi~im crkvi~ka, nadgradena vrz postara vizantiska gradba navodno od V vek. Do nea vo kamenot ima voda. Taa i e posvetena na sv. Deva Marija. Do ovaa to~ka mo`ete sami. Simnuvaweto i ka~uvaweto zema okolu eden ~as vreme. Crkvi~kata stoi tuka ve}e 15 vekovi kako nekoja za{tita od straotiite na podzemniot svet, me|u koi i od ~udovi{teto Typhon koe ima 100 zmejski glavi i noze od zmii.
Normalno mi e da ne mo`am da znam {to `elbi o~ekuvaat da im se ostvarat site onie lu|e koi po xbuweto okolu dupkata vrzuvaat nekakvi lenti, sixim~iwa, srmi, konci, pre|a i drug tekstil. No zo{to dup~i{teto e Cennet i za Turcite koga dolu ima pravoslavna crkva kako karaula sproti monstrumot Typhon e, toa mene NE mi e prifatliva misterija.
Karmaka{asi e celata rabota koga malku }e se zamislite vrz duhovnata nadgradba na ovoj priroden fenomen. Kako prvo, od kade do kade mitolo{ko su{testvo vo ovoj rajskopekolski hristijanski i muslimanski kontekst? [to bara Tifon tuka?
 Tifon e najgroznoto ~udovi{te {to Majka Zemja (Gea) go iznela na svet kako odmazda za pobedata na Zevs vrz Titanite. Typhon go sovladal Zevsa, go odvlekol vo dup~i{tevo ama vrhovniot bog na olimpiskite bogovi kurtulil od u`asnata sudba samo blagodarejki na pomo{ta i itrinata na umniot Hermes. I, koga Zevs so gromovi go sotiral Tifona, ovoj, spored pi{uvaweto na Hesiodus, iznara|al stra{no potomstvo. Me|u drugite devetglavata Hydra, groznata Chimaera koja ostanala vo blizina na tatkoviot dom, pesot ~uvar na pekolot Kerber, krilestata `ena-lav Sfinga (Sphynx) i Nimejskiot lav.
Pe{terata Cehenem (Xenem) e nedostapna. Samo edna{, nekakva alpinisti~ka ekspedicija se re{ila da ja ispituva i nikoga{ nikoj pove}e. Mo`e i da si zamislite: ako onaa Rajskata e onakva, kakva li }e e drugata?
KORIKOS; KIZILKALE, DEVSTVENA TVRDINA
Po Narli Kuyu doa|a Korikos (Corycos) popularno krajmorsko odmorali{te so fini pla`i i mnogu kampinzi, pansioni, mean~iwa i BP-mokamp.Ovde ima dve tvrdini, ednata e na kopnoto, drugata okolu 130 metri vo plitkiot zaliv. Na vremeto bile povrzani so kej. Onaa vo zalivot, iako ogromna, izgleda kako da plovi po branovite i mnogu izletnici, celi semejstva, plivaat do nejze. Taa krepost ja vikaat Devstvena tvrdina (Kizkalesi). Za vreme oseka vodata e tolku plitka {to i deca re~isi ja pregazuvaat. Faktografski, tvrdinite se vizantiski gradbi podocna restavrirani od dve ermenski dinastii pred posledniot ermenski kral da mu gi podari na kiparskiot kral Petar I, a na kogo, brgu potoa, }e mu zeme merka Mamelu~kiot sultan Baibars. Mestoto e zgodno kako pozadina za fotografija.
Staro i mlado (naj~esti gosti se turski intelektualni i semejstvata na Amerikancite od vozduhoplovnata baza Incirlik), tuka po kamewata baraat i sobiraat {kolki, obi~no prstaci ili mu{uli. Tvrdinata ima trepetna legenda kako objasnuvawe zo{to e gradena:
Na nekoj sultan nare~nicata mu pretska`ala deka negovata mila }erki~ka }e umre mlada za{to kolku i da ja ~uvaat, }e ja kasne zmijaotrovnica. Sultanot vedna{ dal nalog da se izgradi Kizkalesi: em na voda em se pregledano, ni crv~e tamu. Samo mermer i najverni slugi. I taka rastela princezata na radost na tatka. Eden den li~no nabral ko{nica smokvi i kalinki od gradinata pa po glasnik ja pratil na }erka si. Da, ama vo ko{nicata imalo malo otrovno pepelni~e i sega znaete deka koga princezata posegnala vo ko{nicata se ostvarilo pretska`uvaweto na nare~nicata. Malku de`avu, no mestoto e poezija da se vidi i da se u`iva...
Ovoj del na bregot bil so vekovi izlez na more na kralstvoto na Mala Ermenija, a primorskoto grat~e Ayas (toga{ Elaiussa Sebeste) prestolnina na eden broj Rubenidski kralevi. Kaj Ajas, samo 45 km po Kiz Kalesi, ima u{te ostatoci od stari gradski tvrdini, teatar, silos, hram i ni{to pove}e. Patepisecot Mandeville vaka raska`uva edna verzija za pri~inata na zlata sudba na maloer-emenskata porestolnina Ajas:
Nekoga{ odamna vo edna od tuka{nite kreposti si `iveela edna dobra samovila koja im se pojavuvala samo na onie koi }e osta-nele budni sedum denono}ija, po {to }e im ispolnela edna edin-stvena `elba. Ermenskiot kral go izdr`al testot. Koga se soo~il so samovilata koja go pra{ala {to saka, malku {a{ardisan so nejzinata ubavina i {arm, pove}e azdisan i takanatamu, rekol deka NEA ja saka za sebe. Taa, nekoja vila koja ne znaela da izdr-`i poraz, vedna{ go prokolnala: toj i negoviot soj ve~no da pita~at odej}i od nemilo do nedrago. Taka propadnala Mala Ermenija.
|
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
