|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ISTANBUL 2010 EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE | |||
|
Start - Doma - Home   Voved - Intro, REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA Niz Ankara, Vo Konja, Kapadokija, Goreme, Kajseri, Avanos MEDITERANSKA REGIJA Licijsko nasledstvo, Antalija, Perge, Side, Alanja, Silifke, Adana, Hataj, Iskenderun, Antakija, REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA Gaziantep, Sanliurfa, Vo Dijarbakir, Malatja: Nemrut, CRNOMORSKA REGIJA Sinop, < href="samsun.html>Samsun, Giresun Rize i okolinata MRAMORNA REGIJA Vo Edrene, Vo Istanbul, Vo Iznik, Vo Bursa, Okolu ^anakkale, Vo Kutahija, EGEJSKA REGIJA Niz Troja, Vo Asos, Do Bergama, Peramum Manisa, Niz Izmir, Efes, Selxuk Sart, Priene, Milet, Didima, Bodrum, INDEKS NA POIMI TURCI ZA PAMETEWE   |
Ova e malo (25.000 `iteli) krajmorsko grad~e na gorniot rab od poluostrovot Boztepe, najseverna turska to~ka na Crnomorskiot breg, {to }e re~e najblizu do Rusija, samo 275 km. od Krim. Sega, denes za turizmot toa e ubavo, no porano, koga so severniot sosed ne se `iveelo vo nekoja qubov, bilo prili~no neudobno. Ima i nekoi bolni tragi od toa vreme. Imeto na mestovo mu doa|a od Sinope, }erka na Asopus, bog na rekite, na koja Zevs & frlil golem merak. Za da ja osvoi, stariot pu{tarak & vetil deka }e & ispolni kakva {to saka `elba. Znaejki ja te{kata sudba na mnogu napu{teni qubovnici na Zevs, taa malku go predizvikuvala da go natera da se zakolne deka }e ispolni {to i da e. Koga bogot na bogovite se zaletal so "`imi s¢", "eve na" i sli~ni garancii, Sinope jasno pobarala cel `ivot da ostane devica. Spored legendata, vrhovniot bog nemal kade pa go dodr`al vetuvaweto. Toj i go dal poluostrovot na koj denes se nao|a gradov so garancija da `ivee vo spokoj, netormozena od ma`i do svojot posleden den. Ne bi bil ni toj Zevs da ne znael kako da se odmazdi. Gradov e nekako usamen: prvo mesto do Sinop e Samsun, okolu 180 km jugoisto~no. Celiov kraj e vulkanska teritorija i nekako izoliran. Sinop e rodno mesto na filosofot Diogenes (413 pr.n.e) koj spiel vo bure i so zapalena sve}a talkal niz svetot vo nade` deka }e najde ^ovek za{to takov doma ne mo`el da otkrie. Toa ne zboruva ba{ ubavo za gr~kite pontijci. Sinop e mrzeliva naselba: malku ribarewe, malku rakotvorbi, malku turizam.  Posledniov ne e cela godina motiviran kako {to proizleguva od ova {to go ~itate. Sinop, sepak, ima, kako bo`em turisti~ki magnet za privlekuvawe posetiteli, edna golema zandaana. Ne e toa arheologija ili istorija: se raboti za vistinski aktiven federal prizn za osudeni od celata zemja. Zatvorenicite nekolkupati godi{no imaat pravo na poseta. E, toga{ ovde se sobiraat semejstva, prijateli na apsenicite doa|aatso tepsii ponudi. Neobi~ni lu|e, neobi~ni tertipi, nosii, pa ima narod koj odi da go gleda toj nastan pred portite na golemata apsaana. [to se ne gi pridvi`uva lu|eto na nekoi dolgi patuvawa, skraja bilo!Niz Sinop ima nekolku drugi interesni mesta, so objekti otvoreni za razgleduvawe. Hramot Sirapis vo gradskiot park, Balatlar Kilise, selxu~kata Alaeddin Camii pa Alaiye Medrese. Ima i nekoi bizarni ostatoci od rusko-turskite vojni. Se mislev dali da go spomnam toa, no zo{to i ne.  Ovde ima eden spomenik podignat vo se}avawe na snop turski vojnici zaginati vo neramna bitka pri eden upad na ruskite trupi koi se povlekle koga na branitelite im do{ol na pomo{ silen asker. E toj pametnik ne go podignalo "blagodarnoto ote~estvo"tuku si go platile zaginatite. Mislam deka ova e edinstven primer vo istorijata na vojuvaweto. Koga do{lo zajaknuvaweto imalo {to da najdat: site nivni istepani do posledniot. Koga zele da gi spremaat za zakopuvawe, po xebovite na istepanite turski vojni~iwa na{le nekakvi stutkani za{te-deni pari. Ne im gi pratile na semejstvata na zaginatite. Koman-data re{ila so niv da go plati toj spomenik. I denes stoi ovde. Okolinata na Sinop e prijatna za izleti. Ima eden fjord, se vika Hamsaruz, {to e vistinski raj za piknik i kapewe preku leto. Divi i dolgi pla`i ima na severnata strana. Onie organiziranite se na isto~nata. Pove}eto se povrzani so javen transport.  Korektni mesta za no}evawe ovde se Gul Palas, Kaleyazisi / Cumhuriyet cad. 13, Otel Uzun Mehmet, Kurtulus Cad, Otel Meral. Kaj site od ovie tri, dvokrevetnite so bawi na katot se iznajmuvaat za $5-$7. No zatoa Yuz-on-yedi Oteli, Iskele cad 8, tel. 5117, srede pristani{teto, site sobi so tu{evi i pogled na moreto, gi najmu-va za $12-$14. Pokraj nego, postegnatiot, podobar Melia Kasim Oteli, Gazi Cad 41 tel. 4210, ~ini $25 za dvokrevetna so pojadoci-te. Me|utoa vo Ayancik, Gerze, Turkeli ima mnogu pansioni dol` bregot, po selata kade 2krevetnite se okolu $5.  |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005).          |
|
|
|
|||
