Gaziantep - Sanliurfa - Dijarbekir - Malatja - Mt Nemrut - Adijamin - Elazig

Ovoj agol na Turcija {to po site svoi sodr`ini e kako istorisko-geografska ~itanka, ne e nekoj magnet za evroturisti. Prvo, dale-ku e za so avtomobil, a vtoro, nema zgo|i kakvi onie koi go {eta-at svetot so evtini avioturi naviknale da o~ekuvaat. Ova e apsurd za region na bibliskata Rajska Gradina so Adam, Eva. ja-bolkoto i zmijata. Takvo mesto, jasno, ne mo`e da bide nitu turis-ti~ka Sahara: regijata ima premnogu vrednosti od secivilizacis-ko zna~ewe za da bide zapostavena od koja i da e pri~ina. No taa e glavno za poznava~i ili za eden tip lu|e koi poa|aat vo svet otkako pro~itale dosta za toa {to mo`e da vidat niz desti-nacijata kade se upateni. Ovaa regija se protega nekoi 800 km dol` horizontalata Malatja-iranska granica i na jug se potpira malku na Hataj, a mnogu pove}e, edno 600 kilometri, na Sirija. Na sever & e ogromnoto ezero Van (ima povr{ina kolku sedum `enev-ski) no toa e ve}e ne{to drugo.

Ova e predel poinakov od ona na {to sme naviknale. Vo triagol-nikot Gaziantep-Sanliurfa-Malatja se nao|a srceto na setran-sformira~kiot GAP (Jugoisto~niot anadolski proekt) so mamutski dimenzii i zna~ewe za preobrazbata na 1,9 milioni hektari zemja. So Ataturkovata brana na Eufrat se obezbeduvaat 9.000 milijardi kilovat~asovi elektroenergija!

Lu|eto se OK i mo`e da sakaat da pomognat, ako im go zboruvate jazikot. Inaku ne se ba{ naviknati na tu|inci i tu|i tertipi. Nakuso: ovoj re gion ne e ba{ da go prepora~uva ~ovek za avto-safari ili za ona "Just Married" so prazni konzervi vrzani zad avtomobilot. Otkako }e se prejde isto~no od Sanliurfa se vozi dewe i samo po {iroki-te avtopati{ta, za{to pokraj drugoto, kolovozot ima dup~i{ta polni voda: mo`e da predizvikaat seriozna {teta ako se naleta na niv so golema brzina. Koga ima voena ili policiska patrola na drumot, se zapira bez mnogu |urultija i emocii. Dokumentite na megdan, a potoa po nivni instrukcii: patrolite se tamu za va{a bezbednost!

Se prestanuva so vozewe rano popladne i se otsednuva vo hotel vo golemite gradovi pred da padne mrak. Koga se koristat dolgoliniskite avtobusi najmnogu vnimanie mu se posvetuva na vremeto na doa|aweto vo mestoto kade }e otsednete. Spalna vo voz e druga solucija: komforno, bezbedno, najmalku zamorno. Sega, ako ni{to od ova ne vi odgovara sekoga{ mo`e da zemete avion. Pobrzo, pokomforno i pobezbedno od toa nema.

Taka: malku dramatika ne e na odmet,za da ne se uspie nekoj so ona za Rajskata gradina, magijata na Ararat, so Dedo Noe i drugo-to. Na primer faktot so temperaturite: {to Raj }e bil toa koga srednite temperaturi i vo oktomvri se vrtat okolu +40 C za da padnat vo januari na -40 stepeni, neverojatni 80 stepeni razli-ka. Kamen puka. Da se ~udi ~ovek kako izdr`ale so mileniumi takvi temperaturni amplitudi onie ogromni statui od granit izdelkani na vrvot na Nemrut!

Mnozinstvoto svet vo ovoj del na Turcija se suniti makar{to ima pravoslavni Turci i Ermenci. Vo Isto~na Anadolija ima i Arapi, glavno Sirijci, ima Ermenci, ima ogromen broj Turci no mnozinstvoto, izgleda, go pravat Turci-planinci, {to saka da re~e Kurdi. Osnovno zanimawe na naselenieto {to `ivee vo ovaa regija, bez ogled na etni~kata ili verska pripadnost e zemjodelieto ili sto~arstvoto makar {to GAP brzo menuva mnogu sostojbi i na toj plan.

Mislam deka najprifatliva tura za Jugoisto~na Anadolija e od Osmanije (kaj Issos,) preku Gaziantep (140 km) pa u{te 140 km do Sanliurfa i 185 km do Dijarbekir. Vkupno 465 km, kako Skopje-Belgrad, ama barem edno stoiljadi pati pointeresno. Od Diyarbakir za nazad: 147 km do Elazig vozejki kraj Tigar, pa 106 km do Malatya, a od tamu do Kayseri, srede Kapadokija ima 354 km. Vkupno 607 km. po najubavite mesta. Ne e za so edno vozewe.

Jugoisto~na Anadolija se potpira na siriska teritorija, a ni klimatsko ni topografski ne e za mnogu u`ivawe. Ovde pejza`ot e prili~no ednoli~en i platoto varira me|u 1.200 do 2.000 metri nadmorska viso~ina. Vegetacijata, zaradi su{nosta na regijata, e skromna...koga ja ima. Glavno xinever (lat. Juniperus, se pravi xin od toa rastenie) i jasen. [umite se sistematski pusto{eni vo potraga po ogreven materijal.

Ovde se registriraat samo 382 mm voden talog godi{no, prose~nata temperatura e 16 stepeni, no toa mami. Zimite se opasni: minus 43 stepeni. Vo reonot kon siriskata granica preku leto e kako pod vr{nik. Kaj mestoto Urfa, na nadmorska viso~ina od 547 metri, zabele`ena e letna maksimalna temperatura od 46,50 pri 48% vla`nost na vozduhot. Ovde isparuvawata imaat potencijal da izvle~at od po~vata 1100 mm voden talog godi{no, ramno tripati pove}e otkolku {to se godi{nite vrne`i. Zemjata, zna~i, e suva kako barut.

Apsurd ili ne, sporedno, no ovde izviraat rekite na golemite prvi civilizacii na planetata: Tigar (na turski Dicle ene ja na fotkata gore, blizu granicata so Irak) i Eufrat ( ovde Firat). Ne se toa ovde nekoi reki{ta kako [to ~ovek si gi zamisluva, sakam da re~am deka ne se osobeno impresivni vo sporedba so oddnosno relativno na nivnoto istorisko-civilizacisko eho. No, ete, ako si dopu{time eden malu posloboden kontekst - ba{ tuka zapo~nuva Mesopotamija.