|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Klik Adhan - povik na molitva | ||
|
Start - Doma - Home |
Mislev deka mo`e da ve interesira eden vakov pregled na site sultani na Osmanliskata imperija. Samo eden mal, bi rekol mnogu mal broj od niv imal i karakter i um da go pot;ini ogromniot aparat na imperijata na svojata volja za da ostvari nekakvi celi. Pogolemiot broj bil ne samo plen tuku ~esto i krvava `rtva na intrigite pleteni okolu niv. |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005)    
 
        |
|
|
Osman stanal prv Otomanski bej kon 1293-ta, a {erst godini podocna go nasledil tatka mu, na 41-godi{na vozrast, go oslovuvale taka no ne bil sultan. Vladeel od Sogut, imal armija od verni "gazi" odnosno sveti vojnici. Negovite bile predimno aramii. Najzna~ajni pobedi mu se osvojuvawata na Nikea (Iznik) i Brusa (Bursa)
Orhan u{te po~esto se sre}ava kako "sultan" no ne bil za{to titulata e vovedena 1394. Gi konsolidiral uspesite na tatka mu, zapo~nal da kova zlatnici i srebrenici, da gradi xamii, u~ili{ta i bazari. Golema za razlika od prethodnata praktika da se `ari i pali po osvoenite zemji. Toj e naslednik na Kayi ogranokot na Oguzkite Turkmeni. Mu pomognal na Jovan VI Kantakuzen protiv Xon V Paleolog. Ja zel za `ena princezata Teodora od Kantakuzeni i dobil kart blan{ da upa|a po balkanskite zemji. Vo 1354 go osvoil Galipole, prviot basamak kon Evropa. Roden e 1288 umrel 1360.
Makar{to toj samiot se nare~uval za sultan, Murat Prvi ne bil toa. Izgradil silen administrativen sistem, zavel voeni sudoivi (kaziasker) i subordinativen sistem na ~elo so vrhoven komandant (beglerbej) i premier na vladata (vezir) i zavel red site ovie funkcii da mo`e da gi nosat samo lica koi ne se ~lenovi na vladea~koto semejstvo. Vo negovo vreme zapo~nuva razvoj na dervisme sistemot i na Jani~arskiot red. Na prestol do{ol na 34-godi{na vozrast. Gi osvoil Edrene, Drama, Serez, Kavala, Sofija, Ni{ no zaginal od Milos Obili} na Gazimestan.
Oven~an so prekarot Jildirim (Gromovnik) Bajazid, vo po~etokot na vladeeweto uspeva so bleskavi pobedi da ja ra{iri i da ja zakrepi imperijata (toj go osvoil Solun vo april 1394, mnogu pred da padne Istanbul odnosno Konstantinopol) i da stane prv me|u Turkmenite. Imal 29 godini koga go nasledil tatka si Murad Prvi. Negovite pobedi go predizvikale gnevot na emir Timur Lenk (kaj nas Timurlen) koj kaj Ankara, vo juli 1402 }e gi sotre vojskite na Bajazid a nego }e go prati vo zato~eni{tvo kade Bajazid i umrel.
Sultan na cela Anadolija od 1403 do 1413 a potoa Otomanski sultan od1413 do 1421 godina. Timurlen go rascepkal Otomanskoto carstvo na par~iwa i niv im gi podelil na sinovite na nesre}niot Bajazid. Sulejman ja dobil Rumelija, {to }e re~e Balkanot, Isa ja dobil egejskata regija so Bursa, na Murad mu ja dal centralnata oblast so sei{te vo Amasija. Po `estoko bratoubistveno vojuvawe Mehmed Celebi }e ja osvoi prvo Bursa a potoa site drugi delovi. I u{te ne{to: vo 1417 }e go sovlada i posledniot otpor na Arnautite osvojuvajki go celiot toj prostor a ostanatite ~etiri godini }e gi u`iva vo Edrene.
Stanal sultan na 17-godi{na vozrast i vladeel vo dva navrati, vo vreme koga lokalnite princovi, osobeno niz Balkanot, u`ivale zna~ajna samostojnost. a Jani~arskiot red ja zaposednal celokupnata administracija. Zaradi bolnite spomeni na Timurlen, bil maksimalno vnimatelen da ne se sudri so timuridskite princevi. Vo 1430 gi napudil Mle~anite od Solun. Vo svojata 40-ta godina abdiciral vo polza na 12-godi{niot sin Mehmed Vtori. Dve godini podocna Jani~arite go pobarale nazad, go pratil sinot Mehmed Vtori vo voena akademija vo Manisa da se do{koluva a samiot, na Kosovo, po vtorpat ja raznebitil hristijanskata koalicija predvodena od Ungarija
Po razo~aruva~kiot prv "proben mandat" od dve godini vistinski }e ja prezeme imperijata kako 19-godi{en sultan i za 30 godini }e ja transformira imperijata vo super-sila. ]e go osvoi Konstantinopol, }e izgradi brojni visoki {koli, biblioteki, }e go zaikrepi sudstvoto, }e donese brojni evropski umovi od site religii da sozdavaat vo Istanbul, }e gi raznebiti Jani~arite, }e proizvede najgolemi topovi vo Evropa. Koga }e go osvoi Istanbul }e im garantira slobodna veroispovest na site, osobeno na Grcite, Bugarite, Evreite, Ermencite a }e gi pot~ini i site isto~ni teritorii na Anadolija.
Vo svoeto 31-godi{no vladeewe Bajazid Vtori }e uspee da ja rasipe celokupnata kreativna atmosfera na religiozna i kulturna tolerantnost koja tatko mu ja be{e izgradil i da dopu{ti vulgarna ksenofobija da se raspalavi niz imperijata. ]e gi zakrepi vakifite i onaka povle~en tvrdoglavo }e odbiva sekakov dijalog. Pobo`en i sueveren }e gradi mnogu xamii me|utoa }e izvojuva bezbroj pobedi, }e ja osvoi Hercegovina, sosema }e ja zavladee Grcija. }e ima brat al~en za vlast (storija sli~na na @eleznata maska) Xem Sultan kogo }e sredi da go otrujat Borxiite. Interesna biografija i dejstva na Balkanot.
Stanal sultan duri na 42 godi{na vozrast koga tatko mu bo`em abdiciral za da go spre~i o~ekuvanoto klawe me|u bra}ata. Popusto. Dva meseca po abdikacijata Bajazid Vtori }e umre a Selim Prvi Nam}orot nemilosrdno }e gi iskasapi site neposredn, a za sekoj slu~aji i site potencijalni prestolonaslednici osem sopstveniot sin Sulejman. Biografijata mu e kako akcion pekimpovski film: re{itelnost za prikaz i krv do kolena. Bil straoten vojskovoda~, }e gi napravi pepel Mamelucite, Safavidite i Kizilba{ite, }e gi osvoi Sirija, Egipet i Saudija zaedno so Erusalem, Kairo, i, najva`noto, Meka i Medina. Taka, kako gospodar na Meka }e bide em sultan em kalif, naslednik na Mohamed na zemjata.
Poznat kako "Veli~enstveniot" no isto taka i kako "Zakonodava~ot" (na turski "Kanuni") Sulejman (edinstven sin na Selim Prvi) stanal sultan na 22 septemvri 1520 godina koga imal 25 godini. Ja ra{iril imperijata niz Severna Afrika i Evropa, Irak i Besarabija. Go osvoil Belgrad 1521 a idnata godina Rodos. Negovata flota pod komanda na Karu d-Din, popoznat kako Barbarosa, izvojuvala presudna pobeda kaj Preveza po koja Sulejman zagospodaril so Mediteranot. Bil mnogu anga`iran vo gradeweto zakonodavna dr`ava, napredok na umetnostite, osobeno arhitekturata i literaturata. Gradel vo Meka, Damask i Bagdad, no pred se go transformiral Istanbul vo bleskava prestolnina. Go egzekutiral sina si Mustafa koj se krenal protiv nego.Umrel vo Ungarija.
Vo istorijata e vlezen kako sultan koj obezbedil mir vo imperijata dotoga{ vo postojani voeni kampawi. Mirovniot dogovor so Avstrija mu obezbedil pogolema kontrola vrz evropskite teritorii (denes ^ehija, Slovakija i Romanija). Go osvoil Kipar. Vospostavil odli~ni odnosi so persiskite Safavidi. Nego sepak go smetaat kako "mek" sultan za{to u`ival vo haremot a vladeeweto mu go prepu{til na golemiot vezir. Negovata flota zagubila mala no zna~ajna bitka kaj Lepanto. Najseriozen argument sepak e deka vo negovo vreme jani~arite se izvlekuvaat od kontrola i stanuvaat premnogu silni, dr`ava vo dr`avata. Umrel vo Istanbul.
Kako velat: kru{ka pod kru{ka pa|a. Taka, sli~no na tatko si Selim Vtori, makar{to samiot se odr`al 21 godina, i makar{to vodel dolgi i te{ki vojni so Avstrija i so Persija - i Murad Treti go vbrojuvaat vo meki sultani. Poznava~ite tvrdat deka bil `rtva na intrigite na majka mu i `enite od haremot, pa na lo{ izbor sorabotnici (sli~no kako kadrovskiot izbor na Cile), plus `estoka inflacija i raspad na Jani~arskata mo} koga mu bila najnu`na.
Kusoto vladeewe (osum godini za sultan se ni{to, kako eden mandat na @iskar Desten) na tretiot Mehmed (roden vo Manisa) ne se odlikuvaat po ne{to osobeno. Saldoto na negovite vojni so Avstrija, vojni~ki gledano, e pozitivno, no finansiski isto{tuva~ko. Ja osvoil i Kawi`a vo Hrvatska - no ~umu mu bila na onolku prostor? Daleku poseriozni bile nemirite i revoltite protiv centralnata vlast {to plamnuvale vo isto~na anadolija. Samiot bil hrbar, li~no gi vodel vojskite niz Avstrija - no, iako e fino za slu{awe - ne se o~ekuva toa od sultan na imperija. Si umrel na 37-godi{na vozrast vo Istanbul.
Ahmed, roden vo Manisa, bil mom~e na 13 godi{na vo`zrast koga stanal sultan. ]e ima nesre}a vezirite sosema da gi batalat dr`avnite interesi vo potraga po li~ni blaga. Brgu nau~il deka najefikasen lek za takvi e sabjata pa ima ise~eno mnogu vezirski glvi. Bil mnogu nbo`en musliman i pove}e se gri`el za svetili{tata vo Meka i medina otkolku za krepostite. Pravel se za da ja sredi katastarskata administracija i birokratijata. Po negov nalog e izgradena Sinata Xamija vo Istanbul, verojatno najbleskav spomenik na islamskata kultura. Tri negovi sinovi }e stanat sultani.
Mustafa Prvi e zaveden kako eden od najmekite, najnesultani na Otomanskata imperija. Toa delumno se objasnuva so negovata navodna nedovetnost zaradi koja itricite vo haremot i korumpiranite jani~arski koxoba{ii mo`ele lesno da go koristat. najgolemo vlijane vrz nego imala majka mu. Me|utoa duri i takov (a mo`ebi to~no zaradi toa) toj e eden od malkute koi dvapati se iska~uval na prestolot. Edna godina po ustoli~uvaweto go otstranile od i na negovo mesto go postavile energi~niot Osman II kogo nabrgu go utepale i go vratile Mustafa. No i toga{ samo za edna godina koga kone~no go zamenile so 11-godi{niot Murat IV.
Za nekoi orientolozi Osman Vtori bil najsposoben od site sultani po Sulejman Veli~estveniot. Me|utoa koi to~no sposobnosti mo`e da manifestira mam~e od 14 godini (koe na 18-ta }e go zadavat so svilen gajtan negovata li~na garda) ne e ba{ lesno da se ka`e jadrovito. Toj gi povel svoite vojski protiv Polska no ne izvojuval nekoi zna~ajni pobedi. Koga objavil deka odi na hax vo Meka (vsu{nost da krene armija protiv doma{niot, {to bi rekol Nikol~o Mladenov, neprijatel) du{manite go preteknale i go prinudile da abdicira vo polza na Mustafa Prvi. Posle, koga ve}e ne bil sultan, jani~arite go zadavile, vo Istanbul.
Stanal sultan na 11-godi{na vozrast i vo prvite godini bil, jasno, pod ogromno vlijanie na majka si Kesem koja vladeela, zaedno so nekolku veziri, kako regent iako vistinskata mo} i rakovodewe so imperijata bilo vo racete na spahiite i jani~arite. Koga spahiite }e se zaboravat i }e vlezat vo Topkapi so barawe da im se simnat glavite na golemiot vezir i 16-mina okolu nego. Namesto toa Murad }e gi iskole spahiite (i onie aktivnite i onie pod somnevawe) pa }e gi zatvori kafeanite za vojskata (glaven izvor na pari za jani~arite koi gi dr`ele) i povtorno }e go osvoi Bagdad. Toj e prv sultan koj go egzekutiral najvisokiot muslimanski stare{ina. Sam zna~itelno }e ja sredi imperijata. ]e umre od povredi od pijan~ewe. 
Ibrahim bil mnogu zainteresiran da go dosredi ogromnoto carstvo, da gi zakrepi i pro{iri negovite granici me|utoa imal mnogu veterni~av kartakter i vodel rasppusen `ivot odejki od edna vo druga krajnost. Potpi{al mirovni dogovori so Persija i Avstrija i go osvoil Azov so moreto. Gi pobedil kozacite. Vlegol vo vojna so Venecija. Go egzekutiral golemiot vezir Kemankes Kara Mustafa. Bil osobeno popustliv sprema mileni~kite od haremot. Za da go obezbedi luksuzniot `ivot nametnal razni danoci. Toa go razni{alo sosema pa jani~arite, poddr`ani od ulamite, prvo go prinudile da abdicira a go egzekutirale potoa. Go zmetaat za "slab" sultan. Jasno, koga ostanal bez glava.
Vo kusiot `ivot (umrel na 51) Mehmed, nare~en Av~i (lovxijata) vladeel, ako toa mo`e da se ka`e vladeewe, celi 45 godini, od svojata {esta, koga jani~arite go ubija Mehmed ~etvrti. Baba mu i majka mu }e upravuvaat mesto nego. Vo toj period dr`avnata administracija }e dojde do raznebituvawe dodeka Mehmed }e poa|a vo vistinski krvavi vojni protiv razni zemji za da im osvoi teritorii so lovxiski reviri na koi, kako strasen lovxija, frlil oko od slu{awe ili otkako bil tamu gostin. Duri koga 1656 }e go postavi Mehmed ]upurlu za Golem vezir, rabotite }e trgnat na podobro i bezmernata korupcija }e se sotre. Umrel od prirodna smrt otkako }e abdicira vo polza na brata si Sulejman Vtori.
Ovoj sin na Mehmed ^etvrti }e do`ivee najgolemi porazi na vojni~ki plan vo istorijata na imperijata. Vo dolgata vojna protiv takanare~enata "sveta liga" formirana od Avstrija, Polska i Venecija, }e zagubi golem del od balkanskite teritorii (po porazot kaj Senta 1697 i dve godini podocna so mirovniot dogovor vo Karlovac) {to sosema }e go razlula kako vladar. Na ruskiot front sudbinata }e mu bide u{te i{te polo{a pa so miroven dogovor }e se otka`e od site tie zagubeni teritorii. Cenata na vojnite bila ogromna, sostojbata vo zemjata lo{a pa po voen udar }e abdicira vo polza na brata si Ahmed Treti.
Ovoj sin na Mehmed Lovxijata, po celi 27 godini vladeewe, koga zemjata }e registrira silen procut na ubavite umetnosti i literaturata, }e mora da abdicira otkako }e ja zagubi Persija so bagdad. Ne mu pomognale ni bleskavite pobedi protiv Rusija (ja opkru`il armijata na Petar Veliki kaj rekata Prut i po {to go zel Azov nazad) i {to go zazel cel Peloponez me|utoa go zagubil Belgrad (1717 godina) i cela Ungarija vo polza na Avstrija. Po bunt na jani~arite, simnat od prestol i zato~en, ~uden vladar na imperijata umrel vo zatvor vo {estata godina na ~ameeweto.