Zapadniot breg i masivot Korogli. Sinop, Diogenisoviot grad. Samsun, carstvo na le{nici i cre{i. Trabzon Trapezus), preku prevojot Zigana i natamu kon isto~niot kraj na Crnomorieto.

Ova e zapadniot rab na zemjata na Lazite, miniskulen, `estoko voinstven kavkaski narod vo nekoe srodstvo so Gruzijcite. Lazite (Laz) zboruvaat lazuri a toa e kartvelijski ili ju`no-kavkaski jazik {to e mnogu sli~en, ne se pravam va`en, so mingreliskiot. Sakam samo da ilustriram {to se ima niz ovaa golema zemja kade Kurdite nastojuvaat da se pravat ne{to ekstra posebno. Lazite (razni izvori tvrdat deka gi ima okolu 250,000 na broj) svirat na kemen~e i tulum vo petosminski ritam a nivnite tanci se kako napad na lesna kowica, @enite im se koketi, se nametnuvaat so prekrasni {alovi vo crveno-kafeavi {rafti a ma`ite se obi~no uniformno, od glava do petici vo crno. Rekovme, neli, deka bile bestra{ni voini. Kako Sikite i Gurkite vo britanska slu`ba, taka lazite ja so~inuvale li~nata garda na Kemal Ataturk.

Trabzon sega e trgovski centar vo koj Gruzijci, ermenci. Azeri, Iranci, Rusi ama i mnogu Turci trguvaat so brodski koli~estva stoki {to se tovarat i rastovaraat za sevozmo~ni odredi{ta. Samo Nata{ite svojata stoka ja imaat stokmeno za dnevna lokalna konsumacija. Niz centarot po vitrinite }e vidite poraki na kirili~no pismo a Ruski se slu{a re~isi isto kolku i Turski. Interesno e. Trabzon ima edna preubvava crkva, Aja Sofija, pa Panagia Hrisokefalos (Fatih Xamija), pa edna elegantna vila na Ataturk (podignata vo krimsko-crnomorski stil za nekoe bogato bankarsko semejstvo Karajanidis) koja mu ja podarile na Ataturk 1924-ta, pa eden evropski fudbalski tim, Trabzon Spor, plus edno izleti{te so svetska reputacija po ime Sumela Manastir, izdlab~en visoko vo granitnite karpi blizu do gradot.

Trabzon e vostanoven 746 g. pr.n.e. pod ime Trapezunt od grupa kolonisti, pi{i gi beznade`nici, dojdeni tuka od Miletus odnosno od Selxuk kaj Ku{adasi bo`em po trgovija. Ksenofon ovde se istovaril so golema vojska i pi{uva deka mestoto bilo mnogu ubavo. Onoj Justinijan od ^u~er, od kade li, namesto da go gradi Skopje zapukal da gi obnovuva ovde{nite gradski yidini. Na{a rabota!

Taka proterale edno 2000 godini koga 1204-ta godina carskoto semejstvo }e spasuva gol `ivot od ba{ibozukot krstonosci koi namesto da go {titat grobot na Isus Hristos vo Erusalim }e go napravat ^etvrtiot pohod grabe`na avantura i }e mu se svrtat na Carigrad. Taka Aleksis Prvi Komnen }er se objavi za imperator na Trabzon. Po nego i drugite }e nau~at da balansiraat na tenka `ica me|u Mongoli, Selxuci, Rusi, Gruzijci, Ermenci, Genovjani, {to saka{. I taka, za{titeni na jug od planinite na sever od moreto - edno stope~eeset gdini se tamu do 1461 koga Mehmed Pobedonosniot go osvoil gradot.

Trabzon e blagodarno mesto za skitawe i za fotografirawe. Ova ne e nekoja zdivosopira~ka ubavina, ama deka e prijatno toa nema da se somnevate. Nave~er od kaleto e super za romantika, celiot treperi vo svetlini a la|i, brodovi i po nekoja jahta kaj limanot {partaat i se e mnogu {e}erparesto. Gradskiot park i ovde, kako vo Giresun, e papok okolu koj, uslovno ka`ano, spokojno se odviva `ivotot. Me|u debelite senki {edrvan (Ottoman Abdullah Pasa Cesmesi) od 1844, pa ~ajxilnici, statua na Ataturk, klupi kolku saka{, oaza. Gradot ima tehni~ki fakultet, univezitet, {to li ama i turisti~kite mapi koi verojatno tamu gi crtaat ne pomagaat lesno da se orientira ~ovek. Topografijata na Trabzon e komplikuvana, iskr{ena, interesna, super za noga pred noga, od parkot po Konduraxilar Sokak kon bazarot pa preku nego do ^ar{i Xami vo koja saka da se vleze za{to e merakliski dekorirana so arabeski plus bogati bleskotlivi polilei. Malku potamu e ta{ Han kako Kapali An vo Skopje, so mnogu zanaet~iski du}ani, fini prodavnici, rabotilnici.

(Na fotosot: fino mesto za odli~na bira "Efes" a naokolu vrie`ot na ozelenetiot plo[tad, Ataturk Alani.) Od tuka nekoi odat kon crkvata Sveta Ana (podignata 884-ta od Vasilie Prvi) koja sega se vika Kucuk Ayvasil Kililesi, renovirana ama zatvorena za poseti. Ima u{te edna crkva, Sv. Evgenie, patron na Trabzon, izgradena vo 13-ot vek. Sega gradbata e xamija a toa, mislam, ovozmo`uva da se sogleda nejziniot enterier daleku podobro otkolku da e crkva. Vo vremeto na Komnenite glaven imperijalen hram bil crkvata Panagija Hrisokefalos (Bogorodica so Zlatna Kupola koja sega se vika Ortahisar Fatih Buyuk Camii) taka nare~ena zatoa {to onie Komneni ja naxixale vnatre pa iznalepile zlato po kupolata za da bleka vo imperijalnite prigodni poka`uvawa. Nema mnogu od toa sega po 1,700 godini. Koga }e se umorite od skitawe pa }e im se vratite na senkite vo parkot, po eden ~aj ili kaave, mo`e da ot{etate, nema 50-tina metri, do Gulbahar Hatun Camii koja po nalog na Selim Nam}orot e podignata vo slava na majka mu, koja bila vistinska, demek tapi princeza od Komneni. Damata nemala dobrotvorna firma Blagovestie ama se iskinala sproveduvajki akcii me|u hristijanskata i muslimanska raja, {to }e re~e, me|u siroma{tija.

Na isto~niot rab na gradot (nema dva km. od parkot ama ne e za pe{a) e Boztepe Piknik Alani, super mesto za toa {to veli deka e a isto taka za nabquduvawe i fotografirawe. Neema potreba da palite auto: od parkot ima avtobus za i~ pari direkt do gore. Na vistinskiot bas pi{uva: Park-Boztepe pa potoa drugi stanici Damna tuka Persijcite imale hram na Mithra, nivniot bog na sonceto. Mnogu potoa tuka imalo nekoi manastiri so epten katil lu|e kako hermiti protiv ~ija praksa }e se krene Sv. Evgenie ama tie go sotrale pa taka i stanal svetec. Edno 3-4 km. usvet vo planinata (ne sum bil a ne veruvam deka i }e odam) ima dva, mislam aktivni, manastira: Kajmakli so navodno fini freski, odnosno Kirali, so bez ni{to.

Edno tri kilometra zapadno od parkot, raspolo`ena na edno plato direktno vrz avtopatot i so impresiven vidik se nao|a Aja Sofija Muzesi (do tamu vozat avtobusi, dolmu{i, taksi) nekoga{ crkva na Svetata Mudrost, izgradena me|u 1238 I 1263 godina vo stil {to mnogu potse}ava na selxu~kiot iako vnatre se poznava Konstantinopol. Muzejot e otvoren od 8:30-17:00 vlezot e $1.

Hoteli vo Trabzon ima kako ribi vo moreto ili Nata{i po sokacite. Ako sakate da im priredite na svoite iznenaduvawe odberite hotel~e vo Iskender Pa{a Mahalesi, na Guzelhisar cade a toa e severoisto~no od parkot, {to zna~I koga gledate kon moreto, v desno. Nata{i kolku saka{, denono}no civkawe i zbrevtawe, priklu~enie kako od film - a seto toa bezbednpo.

Nadvor xandari kako udba{i vo Saraj na 13 maj. Tamu se spie za $6-$7 po leglo na no} ili na vleguvawe, kako za kogo. Ako ne ste podgotveni da im objasnuvate na decata kolku dlaboko se pa|a so ponornicite na slobodniot pazar - }e sakate drug kvart odnosno pravoverni hoteli a ne bordeli.

Okolu parkot ima serija fini, semejni, ~isti hoteli kade ne se no}eva evtino: dvokrevetnite se $40-$45 so tu{, ve-ce i pojadok. Hotel Ozgur, Hotel Usta, Hotel Horon spa|aat vo taa kategorija.

Jasno, naokolu ima u{te mnogu drugi hoteli i mesta kade mo`e da pronurkate niz specifi~nata crnomorska kujna. Vo posledno vreme imalo, ~uv, noviteti zaradi dojdencite od Gruzija, Rusija, Ukraina, zaradi Ermencite, Nata{ite.

Kade da se jade e deplasirano pra{awe. Ova e vizivig sistem: {to gleda{ toa dobiva{. Ako ste po riba ima sku{a ili skumrija (uskumru) na skara za $2 cela vkusna riba. Ima I drugi sorti ama poskaapi. Na ra`en se vrtat so~ni piliwa (Cevirme pilic) so fini mirudii, prsti da izli`e ~ovek. Lokalnite jadewa se a~ik pa }e si odbere ~ovek {to mu fa}aa okoto od tamu od kade {to go vle~e mirizmata.

Ako koristite javen prevoz ve}e znaete deka do Istanbul ima po nekolku avtobusi ($20 do $25 za super-komfor) na Ulusoj koi se naparkirani kaj parkot. Pokraj avtobiusi za site mo`ni nasoki ima i avioni (na primer direktni letovi za Moskva, ako imate ruska viza zemena vo Skopje) ili za Istanbul, Ankara pa i drugi mesta. Vnimavajte so avtobusite: prvo bilet potoa pari dokolku pred toa ste go videle avtobussot ili a{i}are se gleda deka toa e saglam agencija ili agent a ne lokalen mangup. Trabzon ima redoven pomorski soobra}aj pa nema nikakov problem da se dojde ili da se zamine. Na istok ostanuva samo u{te Rize, prestolnina na turskiot ~aj, po koe doa|a Gruzija so Bakumi od onaa strana na granicata. Ste do{le, po najkus pat, do pod Kavkaz. Negoviot isto~en del, onoj {to se spu{ta vo Kaspiskoto ezero, nekoga{ go vikaa Albanija. Tamu nema ni Albanci ni [iptari ni Arnauti, samo Azeri, Azerbejxani plus edno dve duzina plemiwa kako etni~ki grupi so imiwa koi nikoga{ ne ste gi ~ule ili ste misslele deka se izmislica na nedokvakani patepisci.