Voved, Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Obrazovanie,
Masovni medii,
Turskiot jazik,
Umetnost i kultura,
Turskata kujna,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

MRAMORNA REGIJA
Edrene, Istanbul,
Jalova,Iznik,Bursa,
^anakkale,Kutahija,


EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandria Troas,
Asos, Ajvalik, Bergama,
Izmir, Selxuk,
^esme, Manisa, Sart,
Pamukkale,
Ezeroto Bafa, Priene,
Milet, Didima,
Milas,Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris, Fetije, Ka{,
Demre, Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus,, Adana,
Hataj, Iskenderun, Antakija,

REGIJA NA CENTRALNA
ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup,
Kajseri, Avanos

REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja,

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata


MINERALNI BAWI,

SKI CENTRI

SPEC-PONUDI

LITERATURA I LINKOVI

KVIZOVI

VRABOTUVAWE

"INDEKS NA POIMI

TURCI ZA PAMETEWE

Planiraweto na sekoe pa i vakvo blisko patuvawe mora, jasno, pokraj drugoto, da se potpira i na nekakov kalendar. Makar {to julijanskiot va`i i ovde kako i nasekade, tuka nekoi pova`ni datumi i praznici, {to se ednovremeno i dr`avni i bankarski denovi na odmor, se odbele`uvaat i proslavuvaat spored muslimanskiot lunaren kalendar. Toj se vika Hi~ri (Hicri), a vle~e koren od zborot heira, {to na arapski zna~i "onoj koj gleda". Godinata kaj muslimanite ima 354 ili 355 dena, odnosno 354 dena i edinaeset triesetini od denot. Bitno e da se sfati deka spored Hi~ri kalendarot datumot vo godinata odi retrogradno i go zavr{uva svojot ciklus sekoja 33-ta godina. Prviot den na prvata muslimanska godina bil registriran na 16 juli 622-ta godina po na{iot kalendar. Zatoa {to temeli na eden mesec od 28 dena, Hi~ri kalendarot ima 11 dena pokusa godina od astronomskata. Kako posledica, grubo re~eno, site praznici "{etaat". Za to~no presmetuvawe na datumite se primenuvaat dosta komplikuvani matemati~ki operacii.

Koga stanuva zbor za Hi~ri kalendarot mora da ka`am deka najva`ni i najinteresni praznici se Seker Bayrami, slavje od tri i pol dena na krajot na Ramazanskite posti, i Kurban Bayrami, ~etiri i pol dnevno ~estvuvawe, koe se ozna~uva od prilika eden mesec po Ramazan.

Treba da se znae deka ovde, kako {to biduva kaj site muslimani i site Evrei, denovite zapo~nuvaat so zao|aweto na sonceto. Ova zna~i deka petok (muslimanski ekvivalent za hristijanskata nedela, sedmi den, den za odmor) zapo~nuva vo ~etvrtok so zajdisonce i trae do petok koga sonceto }e pojde na po~inok. Koga e ~ovek na odmor vo ovoj del na svetot vakvata razlika ne pre~i. Ako ste tamu po rabota i ako stanuva zbor za pove}e religii mo`e da bide mnogu interesno.

Edna{, damna, prestojuvav vo Kairo 4-5 nedeli izvestuvajki za mojot nekoga{en vesnik (Nova Makedonija) od me|unarodna konferencija koja treba{e, kako duzini potoa, da donese mir na Bliskiot Istok. Za da ne se vidi koj so kogo pregovara pod kapata na OON, so delegacii u~estvuvaa SAD, Izrael i Egipet a PLO ima{e nabquduva~i. Doma}inite, i bez toa izlo`eni na stra{en pritisok da ne bi slu~ajno od sopstveni interesi da ja prodadat arapskata kauza, moraa, me|u drugoto, da poka`at deka gi po~ituvaat muslimanskite normi. Koga Beginovata alijansa ortodoksni Evrei objavi deka ni slu~ajno nema da raboti za vreme na nivniot sabat - Egiptjanite moraa da deklariraat deka nema da rabotat vo petok. Po ova i Amerikancite sfatija deka nedelata e niven den pa taka site zaedno i zdu{no u`ivaa od ~etvrtok popladne do ponedelnik nautro.

Ne bea sami. Od konferencijata izvestuvaa nekoi iljada novinari od cel svet. Be{e januari, klimata blaga, vladata na Egipet galantna sprema sedmata sila vo sekoja smisla, u`ivancija pod piramidite. Bea toa nezaboravni denovi. Mil~o Kocev, mojot star prijatel i prekrasen novinar i drugar, }e dobie{e sto infarkta dodeka mu javuvav deka tri dena nema izve{tai, ama ima bazen pokraj pustinata, trki so kamili i priemi na sekoj ~ekor za {to mo`e da pi{uvam kolku mu e keif....

Me|utoa ovde, kako i vo Egipet, vo normalniot `ivot petok si e raboten den. Mislam deka brzo }e se uverite deka site denovi se mnogu rabotni vo Turcija. A toa deka petokot (cumartesi) e bo`em kako nedela mo`e da se zabele`i samo po zgolemeniot broj ujutno oble~eni lu|e koi odat na utrinsko klawawe ili na izle`uvawe po amamite. Inaku site dr`avni slu`bi, trgovijata (dukkanlar) i ostanatite normalno rabotat vo petok. Ovde nedelata (pazar), a ne petokot, e sedmi~en den na odmor. Vikend prazni~nite denovi gi vikaat Hafta Tatili.

Site mo`ni oficijalni praznici (Tatli Gunleri) se ili verski (Dini Bayramlar) ili dr`avni (Milli Bayramlar) i nim im prethodi poludneven neraboten period. Se vika arife i se koristi da se podgotvat lu|eto za praznikot. Nasekade vo muslimanskite zemji arifeto zapo~nuva napladne i trae do zajdisonce, koga poa|a praznikot.

Mesecite na muslimanskiot kalendar (Beçep, Saban, Sevval, Muharrem, Ramazan, zi'lHicce, Rebi-ul-evvel i drugi pet) nemaat nikakva vrska so svetovnite meseci i so oficijalniot dr`aven kalendar.

Po~etokot na najzna~ajnite verski praznici se ozna~uva so topovska salva. Pri~ina za ova e vo razlikata me|u geografskiot odnosno lokalniot, vidliv mig na zao|aweto na sonceto i astronomskiot, {to }e ka`e oficijalniot, apstrakten mig na zajdisonceto. Ortodoksnite muslimani koi cel den ne stavile kapka voda ni zalak hrana - nitu pak zapalile cigare - vodat smetka da ne go zaka{kaat dnevniot post predvreme pa zatoa i topot e neophoden znak.

Ne e zna~i va`no toa {to so sopstveni o~i gleda{ kako sonceto tone zad planinata i go nema ve}e: treba znajcite da ozna~at so top deka vo toj mig denot e zavr{en i zapo~nuva no}ta. Za ova ima dve logiki: ednata e deka se slu~uvaat obla~nomra~ni denovi koga navistina ne znae ~ovek dali e zajdisonce ili ne. A drugata e deka {tom edna{ }e se ustroi takov sistem toga{ mora da postojat i lu|e koi se nadle`ni da objavuvaat deka to~no vo momentot e zajdisonce i prestanuva postot.

Ova me potse}ava na eden ~ovek, se vika{e @ivota Vlaji} i be{e fudbalski sudija vo Titova Jugoslavija. ]e dojde{e da mu sudi na Vardar srede Skopje, na{ite vodat ne{to tegavo ili igraat nere{eno, cel stadion gleda deka izminuva 90-ta minuta, iznervirani od sto nepravdi i a{i}are navivawe za nekoja Yvezda ili Radni~ki, grmat lu|eto "vreme, sudija, vreme" a toj , eden prcul, se vrti nakaj Ju`na i vika "Nije gotovo kad je gotovo, nego kad ja ka`em da je gotovo". Kabadahiska rabota, ama ne mo`e bez sudija, duri i takov. Toa ~esto bea nesre}ni, traumati~ni denovi srede Skopje. No, da se vratam na temata.

Ne e toa go {to gleda{ so sopstveni o~i ona vistinskoto: mo`ebi ti se pri~inuva, veruvaj im na u{ite i ~ekaj da go ~ue{ topot. Verskite praznici me|u muslimanite se povod za sobirawe vo golemi semejni krugovi i golema sre}a (i ~est) e stranec da bide toga{ me|u niv. Ne samo zaradi bogatata no}na trpeza...

KURBAN BAJRAM (Kurban Bayrami)
e bez dvoumewe najzna~aen i najspektakularen praznik vo godinata. Zborot "kurban" zna~i "`rtva ili `rtvuvawe". Slavjeto zapo~nuva na desetiot den, znam deka ova ni{to ne vi ka`uva, od lunarniot mesec Zilhic.

Praznikot e vrzan za re{enosta na Avram da go ispolni baraweto na Boga vo planinata Morija da mu go prinese za `rtva svojot sinedinec Isak. No, neli, nastanot ima posre}en kraj i Gospod, zadovolen, }e prifati druga `rtva: mlad oven zapletkan vo grmu{kite kade Avram be{e re{en da ja isturi krvta na Isak. Vo Turcija do den dene{en se ~estvuva ovoj znak na milosta Gospodova. Kako rezultat na toa edno 2.500.000 ovni od razna vozrast odat pod no` kako kurban. Sega, red e da se uka`e deka terminite "jagne", "{ile`e", "oven", "ovca", "jagne{ko", "ov~o" mora da se site vo optek, za{to i praznikot kru`i pa nema sekoga{ vo toj termin jagniwa.

Obi~aj e glavata na semejstvoto po prvata utrinska molitva da mu go prese~e grloto na ovenot koe u{te napladneto }e se najde na semejnata trpeza. muslimanite dvojat golemi par~iwa jagne{ko i im gi daruvaat na onie koi nemale k'smet da mo`at da kupat jagne. No vo Turcija ne mi li~i deka ima takvi po gradovite. Ogromen broj semejstva gi daruvaat ko`ite na razni dobrotvorni dru{tva a tie, od svoja strana, gi prodavaat na }ur~iite. Toa e edna od pri~inite zaradi koja vo Turcija proizvodite od jagne{ka ko`a i krzno se tolku evtini.

Mo`e ovde da si najde mesto edna malku ta`na storija za Mile Markovski, sin na poetot Venko Markovski, i negovata mnogu vesela i mnogu zborliva sopruga Aleksandra-Cana, storija {to e 30 godini bajata no ima, mislam, svoe dlaboko zna~ewe iako datira od prvite godini na nivnata nesre}na, da ne re~am tragi~na, sosema samonametnata emigracija vo Sofija. Na vra}awe od Turcija za nakaj doma im se javivme i kako stari drugari izlegovme na ve~era, mislam, vo edna {ik meana kaj televizijata, ja vikaa "Pod Lipite". Alabala, krivi Drini, pa edno vreme Cana, koja vide na Mare eden mnogu eleganten mantil od napa, go proba, drdorea za nego pa edno vreme mu re~e na Markoecot: "Ajde i nie da pojdeme do Istanbul, gledaj kolku ubavi i evtini raboti imaat". A toj, tivko, veli: "Nemame ni paso{i ni vizi". Go gledam i ne veruvam {to slu{am: ta toj li e Mile Markovski, od Skopje fr~e{e kade {to saka a sega se ka`uva blgarski pisatel bez da mo`e da mrdne od kafezot. Makedonskata tragedija }e go udri ~oveka po glava i preku mala `elba, kako {to e {oping vo Istanbul...

[tom ne se raboti ~etiri dena lu|eto poa|aat na skitawe i drumovite }e se transformiraat vo koloni razgaleni patnici upateneni nadvor od golemite gradovi, vo poseta na rodnini i prijateli. Ova e period na op{ta dobra volja, potse}ava na bo`i}niot period vo katoli~kite zemji so taa razlika {to lu|eto ne se onaka zatvoreni vo semejnite krugovi i gi pokanat kaj sebe onie koi im li~at osameni. Pojdete, ako imate sre}a da ve povikaat.

Prakti~en sovet: gledajte vo ovoj period da imate dovolno gotovina zatoa {to bankite (so isklu~ok na eden broj vo golemite gradovi) nemaat de`urni menuva~nici i ~esto se zatvoreni po edna nedela! Ta`no e da se bide osamen vo golem grad vo vreme na Kurban bajram: planirajte da se najdete vo nekoj hotel na malo grat~e kraj bregot. Dokolku imate prijateli isto ne zaboravete deka tie vo ovoj period, a ne za Nova godina, razmenuvaat ~estitki so najubavi `elbi. Onie na UNESKO se prekrasni i ceneti za taa prigoda.

[E]ER BAJRAM (Seker Bayrami)
e tridneven period na praznuvawe popoznat kako Ramazan Bayrami odnosno IdesSegir ili Id elAdha i pa|a na krajot od 30dnevnite ramazanski posti. Bankite ne rabotat, ustanovite voop{to, nacijata se posvetuva na relaksacija, postite se zavr{eni, se odi na poseti, decata na prviot den odat niz sosedstvoto i o~ekuvaatda dobijat blago.

REXAIP KANDILI (Regaip Kandili)
e praznik na za~nuvaweto na prorokot Muhamed. Malku ~udno {to vakov praznik {eta kru`no niz site godi{ni doba, no toa ne ja namaluva sve~enosta. Xamiite i minariwata se osvetleni so nizovi sijalici, vernicite podgotvuvaat specijaliteti, gurmanite se {a{ardisani a po bazarite ima mnogu simit-|evreci vo {arena hartija.

MEVLID-ENNEBI
e 12ti den na mesecot Rebi'ulevvel i kru`i kako i drugite verski praznici, malku zbunuva~ki koga se znae deka toa e denot na ra|aweto na Muhamed vo 570 godina. Xamite se iluminirani, trpezite sve~eni.

MIRA^ KANDILI (Miraç Kandili)
e 26ti den na mesecot Recep i go ozna~uva ~udotvornoto pate{estvie na prorokot od negovata Meka do Erusalim pa od tamu, so voznesenie, pravo v nebo sedej}i strani~no na mitskiot bel krilest kow po ime Burak. Bi trebalo ovoj praznik da e kako Veligden, no ne e taka kaj muslimanite.

A[URE
e praznik svrzan so nastanot vo Karbala, vo Irak, kade se na{le prorokot Muhamed i negovite sinovi Ali i Husein. Po toj povod niz Turcija e obi~aj da se vari "a{ure", za{e}erena p{eni~noorizova ka{a, i da se jade vo golemi koli~estva.

RAMAZAN
e svet mesec na golemi posti kaj muslimanite. Ortodoksen musliman vo toj period nema da propu{ti ni{to me|u usnite od izlez do zalez na sonceto. Vistinski vernik nema da lizne ni taksena marka za da potera sudski spor. Posteweto od zori do zajdisonce se prekinuva so pide, eden vid prazna pita ili leb, a potoa sleduva dolga ve~era do docna vo no}ta. V zori barabanxii gi budat vernicite za da stanat i da se zakrepat so ostatocite od bogatata trpeza pred da izgree sonceto.

Koga pa|aat lete, ovie posti se `iva maka zatoa {to denot e dolg i naporen. Toga{ se zboruva za Ramazan Kafasi (vo prevod toa bi zna~elo "ramazanska glavobolka" ili, mnogu podobro, "razdrazlivost") {to e pri~ina za brojni karanici. Nekoi }e re~at:"Me fati imela", {to mu doa|a kako besoznanie. Preku den restoranite se obi~no zatvoreni. Pritoa se smeta za mnogu neumesno ako nekoj (bez ogled na veroispovedta) jade, pie ili pu{i na javno mesto. Normalno e da se menuva i rabotnoto vreme. Mnogu ~esto }e vidite deka vo tekot na ovie dolgi posti eden ne mal broj Turci i jadat i pijat i pu{at (ba{ kako Turci) po Istanbul, Ankara ili Izmir. No i istanbul~anite ne se kurnazat tuku-taka vo debelata provincija na zemjata. Za tu|inec ne e voop{to umno da se razxvakuva na javno mesto: mo`e da se jade bez toa da se pravi napadno. Trudnicite, nemo}nite i namernicite ne mora da postat, dokolku smetaat deka toa ne mo`at da go izdr`at.

]ADIR GE^ESI (Kadir Geçesi)
e 27-mi den na svetite ramazanski posti. Toj ja ozna~uva golemata "No} na mo}ta" koga Koranot mu e otkrien na Muhamed a samiot toj e proglasen za Bo`ji, Alahov pratenik na Zemjata. Den na golemi iluminacii i preobilstvo po trpezite, {to seedno se svitkuvaat pod tovarite hrana.

(Navistina mi e `al {to ne mo`ev da gi priberam datumite na ovie praznici vo 2006 i 2007 godina, gi barav od as mesto, za{to bilo komplikuvano presmetuvaweto.)

CUMHURIET BAYRAMI
e Den na Republikata vo Turcija. Se proslavuva na 29-ti oktomvri, koga ]emal Pa{a Ataturk go objavil sozdavaweto na novata dr`ava. Paradi, sve~enosti, ne se raboti, se otkrivaat spomenici, ~e{mi se predavaat vo upotreba, pati{ta, mostovi: go znaeme ritualot.

Samo 12 dena pred toa, na 10 oktomvri, to~no vo 09.05 ~asot Turcija zamira za eden mig. Ova sfatete go bukvalno: se {to se dvi`i se zapira. Nekoi toa go pravat naglaseno: apansas }e za~krtaat sopira~ki na toa kamioni{tata, }e zacivkaat gumi po asfaltot. Zaprete se i vie. Se slu{a samo zavivaweto na sirenite na brodovite, vozovite, fabrikite, sistemite za predupreduvawe i voznemiruvawe. Site zapiraat. Taka ovaa zemja gi izrazuva svoite ~uvstva sprema Ataturk koj umrel vo 9.05 ~asot na 10 oktomvri 1938 godina. Na mnozina sigurno pove}e im se brza otkolku vam: {tom ste na turizam zna~i na skitawe ste, i ne e umno na kakov i da e na~in da se izrazuva nepo~ituvawe sprema Ataturk. Po 65-66 godini praktikuvawe i po edno ~udo vladi i politi~ki partii smeneti od kormiloto na vlasta o~igledno e deka stanuva zbor za izraz na nacionalen pietet ili blagodarnost sprema edna li~nost.