Mar{ruta: Od Canakkale preku Kepez, Dardanos i Intepe do Gokcali (okolu 20 km) po E87, potoa desno preku Tefvikiye okolu 6 km do Troja (Truva, Troy).

Na vol{ebnata skazna, edinstvenata Troja, mit na mitovite, i se prio|a po {irok drum {to od ^anakkale krivuli~i na jug dol` morskiot breg. Ovde-onde se otvoraat {iroki vidici kon nekoi modri vodi i dale~ni horizonti so magli~esti silueti na gr~kite ostrovi. Vo tie panorami se u`iva vo kafe-pauza {to }e si ja dozvolite na nekoj od brojnite obi~no dobro uredeni platoa (voda, klupi, masi, fiksirani skari) locirani pod kro{nite na ~etinarski {umi. Od tie to~ki, umno locirani vidikovci, ova par~e egejski breg mene me potse}ava na nekoi delovi na Normandija, so toa {to ovoj agol na Turcija e istoriski nesporedlivo pozna~aen, a fizi~ki daleku poubav. I to~no koga drumot }e se otvori za da doturi{ gas, koga naedna{, pokraj desnata strana }e se pojavi `olto oboena lamarina na koja vo dva reda, eden pod drug se poredeni zborovite Truva, Troy. Zna~i dojdeni sme do Troja.

Napu{taweto na glavniot drum i svrtuvaweto po xadeto vo pitomata ramnica {to se lizga kon moreto e anti-klimaks. S¢ naokolu li~i kako da mu se pribli`uvate na nekoj zafrlen kolhoz vo Kazahstan a ne na legendarnata Troja. Po kuso vozewe me|u nivi so carevka, `ito, son~ogled i pamuk }e se pojavat nekakvi partalavi {atori, sklepani tezgi pripokrieni so ~ergi i 'rgosani lamarini. Tuka se prodavaat "suveniri". Duri potoa }e se pojavat {irokite parkirali{ta a zad zelenata ograda na vlezot i poznatiot simbol: onoj ogromen drven kow, Ahajskata izmama.

Za mnoguma sredbata so arheolo{kata mesnost }e bide studen tu{ vrz zovrienite o~ekuvawa. Ona {to }e se vidi, dokazot za postoeweto na Troja, e zasluga na Hajnrih [liman (Heinrich Schliemann,18221890) toj kaliforniski maher od germansko poteklo kogo u{te go kolnat polovina Grcija i cela Turcija. [liman prv se odlu~il da proveri dali Homer svojata poezija ja temelel na istoriski nastani a ne na legendi. I taka, koga na 48godi{na vozrast mu zdosadilo da zarabotuva trguvaj}i srede kaliforniskata zlatna treska i amerikanskata gra|anska vojna, do{ol vo 1868 godina ovde, vo Troada. Tuka se sretnal so angliskiot arheolog Frank Calvert koj mu poka`al {to prona{ol kaj Hisarlik. [liman se voodu{evil i so svoeto bogatstvo i upornost uspeal od sultanot da dobie dozvola da po~ne da kopa za svoi pari. Kopajki bezredno, prona{ol 8.700 zlatni predmeti koi gi pro{vercuval od Turcija vo Germanija. Ve}e 1871 godina imal bo`em konkretni dokazi deka ja na{ol drevnata Troja. Go zapalil svetot koga uspeal da gi pronajde Mikena, Tirins i drugi stari gradovi. Na pronajdenoto bogatstvo mu se gubi traga so krajot na Vtorata svetska vojna. Vo 1966 samo eden negov del se pojavi vo Pu{kinoviot muzej vo Moskva.

Ovde [liman ja baral Troja od periodot na pro~uenata vojna ko- ja spored istorijata se slu~uvala okolu 1250 pr.n.e. odnosno vo vremeto na maksimalnata mo} na Mikena. Kako {to i predvidu-val Calvert, ovde se pronajdeni, edna vrz druga, devet Troi.

Prvata datira od okolu 3600 god. pr.n.e. zna~i od Bronzeno doba so gradbi od glina pokrieni so drvo i zemja pa ne e ~udo {to bila nenadejno uni{tena. Vtorata Troja, me|u 2500-2280 pr.n.e., koja [liman ja smetal za onaa vistinskata, bila opo`arena. Taa e onaa kade e najdeno "Prijamovoto blago". Tretata, ^etvrtata i Pettata Troja od 2280-1800 pr.n.e. se sloevite po koi [liman napraval najgolem zijan. [estata Troja, od 1800-1270 pr.n.e. poka`uva nova kultura, gradot e obraben so yidovi visoki okolu 5 metri a vo osnovata {iroki blizu 4 metri. Taa e uni{tena od zemjotres. Sedmata Troja, od 1270-1190 pr.n.e. e onaa vo ~ii naslagi se otkrieni tragi od kole`i pa se smeta deka taa e onaa nesre}nata Troja. Osmata i Devetata Troja, me|u 700 pr.n.e. pa do 330 a.d., vsu{nost e gradot Ilion {to ovde go podignal Lysimachus general vo armijata na Aleksandar Veliki. Se smeta deka Troja VI odnosno Troja VII se vsu{nost ona mesto koe Homer go ima opi{ano vo svojata Ilijada. Nakuso mestovo im pripa|a na razni civilizacii. Edno vreme Konstantin se zanesuval to~no tuka da izgradi prestolnina, duri pratil i rabotnici da po~nat da gradat porti, no nabru se pi{manil za{to mu se sonilo drugo da gradi: Vizantium.

Na laik ne mu e lesno da sfati {to e {to vo arheolo{ko nao|ali{te na koe se natrupani kamewa i ostatoci od `iveewe vo tek na 3.000 godini. Zjapaweto i skokaweto od kamen na kamen ne pomaga. Mora da se ~ita i da se misli. Mnogu. Pentareweto po mestoto spa|a vo sferata na avtenti~nite iskustva i pomaga da se vospostavat nekakvi dimenzii i proporcii makar {to Hronos napravil s¢ {to mo`el da go pu{ti samiot Haos da ja svr{i rabotata vo sferata na egzaktnite merki, koordinati i soodnosi.

Odovde se gleda vrvot na planinata Ida od kade Zevs nabqudu-val nekoi bitki od Trojanskata vojna, a naprolet i naesen, koga neboto po do`dovite obi~no e kristalno ~isto, odovde se gleda i vrvot Fingazi na ostrovot Samotrace kade sedel Posejdon. Niz nivite te~e Scamander ~ii vodi Ahil tolku gi zamatil so krvta na Trojancite {to re~niot bog se obidel tuka da go udavi gr~kiot junak. Na ustieto na Skamander edni dve izvi{uvawa treba da gi pretstavuvaat grobovite na golemite drugari Ahil i Patrokle.

I pokraj golem trud ne e utvrdeno kade bilo pristani{teto na Troja pred koe bile ukotveni ahajskite brodovi {to ja dr`ele desetgodi{nata opsada. Moreto e sega prili~no povle~eno od Troja i pristanot mora da e tuka nekade, vo nivjeto ili me|u kamewata. Kaj ona {to e rampa za ko~ii, [liman go na{ol "nakitot na Elena" i podlegnuvajki mu na isku{enieto se poka`al dolen apa{, ja ograbil Turcija i go pro{vercuval nadvor za da mo`e `ena mu da se pojavuva so avtenti~en anti~ki nakit i gol grb dodeka se dvi`i me|u nekoj falsifikuvan svet. Na krajot, sepak, nakitot mu go podaril na Berlinskiot muzej od kade, rekov, e is~eznat 1945 g. no ne pred oficijalno da se ustanovi deka poteknuva od peridot 2600-2300 god. pr.n.e., celi 1.000 godini pred vremeto na Prijam, Paris i Elena...

Red e nakuso da potsetime na Homerovata verzija na Trojanski-te vojni: Paris ja izmamil i kidnapiral ubavata Elena, sopruga na spartanskiot kral Menelaj, koj za toa im se po`alil na Ahajcite ka`uvajki deka si ja saka `enata nazad. Taka Agamemnon, Ahil, Odisej, Patrokle, Nestor i ostanatite gi krenale edrata na brodovite i po{le protiv trojanskiot kral Prijam i negovite sinovi Hektor i Paris. Po desetgodi{na opsada, a so pomo{ na izmamata so drveniot kow Troja }e bide porazena i }e dojde do ona grozno klawe na decata na Hekuba.

Jasno e deka nikoj pri zdrava pamet nema 10 godini da vojuva samo zatoa od onaka utvrden grad da izvle~e grabnata, vozras-na, emancipirana, zdrava `ena pa i tripati da e taa kralica. Za 10 godini damata trebalo malo stado deca da mu izrodi na grabnu-va~ot. Mora da postoel nekoj pokonkreten interes. Ili kontrola na morskiot pat ili natrupanoto bogatstvo.

Mnogu podocna, sultan Mehmet Osvojuva~ot po povod Troja }e napi{e deka site pokolenija Grci }e mu pla}aat za uni{tuva-weto na ovoj maloaziski grad:

"Mene Alah mi ima opredeleno da go odmazdam gradov i nego-vite lu|e za se ona {to toga{ i podocna ni e storeno nam, na narodite na Azija". Ete edno mislewe za istoriskite posledici na konfliktot Zapad-Istok i za negovite konkretni refleksi po 3.000 godini!