START - DOMA - HOME

OFICIJALNA PROGRAMA ISTANBUL 2010

Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,

MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik, Nikea,
Vo i okolu Bursa, Uludag,
Rajot na Pticite,
Dardanelite, ^anakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandria Troas,
Asos, Ajvalik,
Do Bergama - Pergamum,
Manisa, Niz Izmir,
Efes i Selxuk,
Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Liciskiot breg i nasledstvo
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Dijarbakir,
Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon

MINERALNI BAWI,

SPORT i SKI CENTRI,

STANOVI, IMOTI, ZEMJA

LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE

INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,

Kako prvo i osnovno vo ovaa prilika mora da ka`am deka za vistinski qubopitniot turist, li~nost koja saka da vidi sekakvi i najzafrleni mesta, avtobusot e seprisutno, najednostavno, najefikasno i najevtino prevozno sredstvo do i osobeno niz Turcija. Od Skopje i Gostivar sekoj den ima barem eden, a obi~no dva avtobusi za Istanbul (vo 16:00 ~. Vo sezonata, od Me|ugradskata avtobuska stanica ima mnogu pove}e, duri i osum poa|awa. Razni agencii {to prodavaat paket-aran`mani mo`e }e se ubedat da vi prodadat mesto ako go imaat slobodno bez paketot zad nego. Na ~arteravion istoto se vika "kamping-flajt". Taa pogodnost, da se kupi samo prevozot kako del od celiot paket, e najevtin na~in da se stigne nekade, pa posle da se pravi sopstvena programa. Koga }e se zaboravi edna{ tatarskoto maltretirawe na Deve Bair i }e se dojde vo Turcija, avtobusot e sosema OK.

Normalno deka tie pogodnosti se pla}aat so di{ewe oblaci ~ad od smrdlivi cigari i se {to sleduva vo toj kontekst. Konkurencijata me|u prevoznicite e du{manska. Toa za patnikot se izrazuva kako prose~na cena od $20 za 100 km. Prosekot, jasno, go pravat cenite za prevoz kako so raskantani reisi {to se prepotopski Dajcevi od edna, taka i so futuristi~ki Neoplani od druga strana. Zavisi od sre}ata ama i od ume{nosta.

Prevoznici kako Varan, Kamil Koc ili Ulisoy se kremot na komforot i sigurnosta: raspolagaat so ogromni floti vozila i tehni~ka pomo{ za niv. Jasno deka ako na edna relacija stote kilometri truckawe vo skapanica }e ~inat na primer $15. Vo foteljite i klimatiziraniot luksuz na najdobrite }e bidat $25. Napolu, ete $13. Ama tie dolar-dva sepak pravat razlika po 50% do 100%.

Mislam deka nema da imate problemi vo izborot na najprivle~niot kandidat po prviot kriterium. Drugoto e igra~ka rabota. Verojatno nema da ste tolku naivni da se pojavite na me|ugradska avtobuska stanica so celiot baga`'i beznade`no lice na ~ovek koj mora vedna{ da patuva.

No, da po~neme so red. Me|ugradskata avtobuska stanica, vo nekoi mesta taa se vika otogar vo drugi otobus sehir garaji vo treti otobus terminali, e mnogu zna~ajna lokacija za sekoj grad a ovde verojatno i edna od najpoznatite. Sekoj }e znae da ve upati tamu. I bez da imate niet da patuvate, turskiot otogar si zaslu`uva poseta. Toa e pana|ur od sekakvi lu|e, vo sekakva raspolo`ba, vo najrazli~na garderoba, so sekakov baga` i pridru`ba. Okolu niv posrednici (vedna{ }e vi se sletaat) na site prevoznici, za site od tuka postoe~ki pravci na patuvawe. Naokolu kiosci na avtobuskite kompanii so istaknati redovi na vozewe, sekakvi avtobusi i sekakvi minibusi odnosno dolmu{i. Posrednicite se ~ita~i na karakteri i nim im e rabota da go natap~at do poslednoto mesto prvoto vozilo na firmata koe zaminuva od stanicata. Za utre{nite i zadutre{nite zaminuvawa }e se gri`at i }e pla~at, kako Skarlet O'Hara, utre. (Patem, zborot "utre" e mnogu va`en. Ne se vika ni avrio ni morgen tuku ednostavno yarin.) Zna~i, za da ne pla~ete utre, deneska barate bilet za utre, {to se vika yarin.

Koga }e ste re{eni so koja firma }e se vozite utre, prvo {to }e vi bide gri`a e da utvrdite dve raboti: na koe mesto }e sedite i kolku toa }e ~ini. Vo avtobuskiot prevoz ovde sedi{tata (za razlika od lokalniot aviosoobra}aj) se numerirani. Biletarecot obi~no ima {ema na avtobuskite sedi{ta od koja se gleda koi se slobodni. Ova e sovet na patalec: ocenete koja strana na avtobusot }e se pe~e na sonce i barajte sedi{te na sprotivnata. Ne se nadevajte deka klimauredot }e bide dovolno efikasen i nemojte nitu da pomisluvate deka }e ve ostavat da si go dr`ite prozorecot podotvoren. Lu|eno se pla{at od promaja. Samo prvite 67 sedi{ta }e imaat troa sve`ina od otvoreniot prozorec na voza~ot. So ogled na toa {to ima bezbroj marki avtobusi od sekakvi godi{ta, sosema e bespredmetno da vi se poso~uva ovde koi sedi{ta se na oskite i nekomforni, a koi ne. Barajte ja zlatnata sredina, sprotiva od son~evata strana i ste zavr{ile rabota za denta.

Za vreme na vozeweto patnicite vo avtobusot gi opslu`uva yardimci ili muavin komu osnovna rabota mu e da gi prokontrolira biletite, vedna{ potoa da gi pozdravi patnicite i da se pro{eta so {i{e kolonska voda (ne e toa Echte Kolnische Wasser, no vr{i rabota) od koja }e vi isturi malku vo grstrakata za da se osve`ite, a potoa da ve poslu`i so voda ako nemate svoj termos (podobrite prevoznici davaat gratis mali zape~ateni {i{iwa studena voda) ili da ja doregulira ventilacijata, da go prifati ili istovari baga`ot. Sopatnicite }e bidat qubezni i }e kr{at jazik da ve zazborat (obi~no ako ste sami) od u~tivost ili od qubopitstvo. Postojkite za ispru`uvawe noze se natempirani na sekoi 90tina minuti. Na krajnata stanica so biletot v raka mo`e da o~ekuvate servis arabasi, {to zna~i gratis prevoz do va{iot hotel ili adresa kade mislite da otsednete. Nekoi poizdr`livi, poopitni i mnogu pomladi od mene, patuvaat docna no}e na 89 ~asovni relacii za{to e nesporedlivo posve`o, pomalku se pu{i i se {tedi na hotel, {to e najva`no, ako ste od onie koi mo`at da si dremnat ili da otspijat malku so truckawe po pat.

Za gradski avtobus treba pred vleguvaweto da se kupi bilet ili karnet, obi~no vo sekoja trafika. Treba da se znae kade odi - za da ne ve zanese, {to bi rekle, nekade pa da vi se vrti v glava dolgo vreme. ^are protiv takva mo`na nespoluka e da izlezete po dve-tri stanici - ama na onie rastojanija toa ne vr{I rabota. Drugoto e samo pra{awe na izdr`livost za{to po pravilo (kako da e zakon) gradskiot avtobus nasekade niz Turcija e poln kako kutija sardini. Zemete si taksi.

Poimot dolmu{ (turskiot zbor dolmus zna~i "popolnet") e re~isi sosema odoma}en i kaj nas makar {to toj vid prevoz ima podruga forma vo onie na{i krai{ta kade {to se praktikuva. Vo Turcija kako dolmu{i soobra}aat sekakvi vozila, obi~no stari folksvagenovi ama i novi fordovi i drugi minibusi, a se poretko nekoi amerikanski krstarici od avtomobili za po pet{est patnici plus baga`. Niz golemite gradovi vozat po goredolu utvrdena mar{ruta, da re~eme BitPazar, Dolno Nerezi, so toa {to }e skr{nat levodesno za nekoj patnik. Vo vnatre{nosta obi~no vozat od eden do drug blizok grad ili }e nani`at nekolku sela pa vo krug. Mar{rutata e ili ispi{ana na dolmu{ot ili na tabla do nego, ili ja izvikuva nekoj. Voziloto ne poa|a dodeka ne se napolni ili dodeka voza~ot ne oceni deka treba da vozi. Se pla}a niz pat ili na izleguvawe. Cenata retko e istaknata za{to lu|eto si ja znaat. Zna~i, gledajte kolku pla}aat tie ili pra{ajte predvreme. Ne davajte pregolema banknota za{to {oferite ne gi sakaat ili nemaat sitno za menuvawe. Kako i da e, cenite se niski. Vo dolmu{ite vladee nekakov protokol: na sama `ena ne i se ostava mesto me|u dva ma`i, so svoja `ena ma`ot vleguva prv za da bide taa me|u nego i drug ma`. Pred da sakate da izlezete vikate: inecek var (ima za izleguvawe) i tolku.

SO TAKSI.
Cenite na taksito ovde se niski, kako vo Skopje. Mo`e i 200 kilometri da ve izvozi, kako SkopjeOhrid, za 40 marki, iako ne sekoga{. Niz Istanbul ili Izmir nema smisla da se startuva avtomobilot za{to parkiraweto e neviden problem.

SO AVTOMOBIL

Za vozewe niz Turcija vi treba va`e~ka nacionalna voza~ka dozvola, soobra}na kni{ka i ureden zelen karton. Ne e dozvolen nitu milipromil alkohol vo krvta. Kolanite se zadol`itelni. Maksimalna brzina na drumovite e 90 km a niz naselenite mesta 50 km. Pati{tata se dobri. Niv gi odr`uva i sé povidlivo gi modernizira Turkiye Cumhuriyeti Karayollari, TCK, {to mu doa|a kako Dr`aven sekretarijat za pati{ta. Ona {to e kaj nas AMSM ovde e Turkiye Turing ve Otomobile Kurumu (TTOK). Se nao|a na Oto Sanayi Sitesi Yani, Seyrantepe 4 vo Istanbul tel. (212) 146.7090, vo Izmir (232421.7149), vo Ankara (312-131.7648). Dava efikasna pomo{ pri popravki, pravni soveti, informacii, mapi na patnata mre`a. Makata e {to od maj do noemvri rabotat ponedelniksabota od 09:00 do 18:00 ~., a od dekemvri do april ponedelnikpetok od 09:00 do 17:00 ~. Slu`ba za pomo{ na pati{tata ima na relacija Edrene-Istanbul-Ankara i AnkaraIzmir. Ne e stra{no, za{to niz celata zemja zad sekoj svijok ima avtomehani~ar a cenite na uslugite se niski, kvalitetot besprekoren, brzinata na rabotata sekavi~na. Bez ogled na toa {to popravkite se evtini, vo slu~aj na {teta zadol`itelno povikajte policija ako o~ekuvate deka }e se zame{a osiguruva~kata firma. Lu|e odat vo Turcija da si go doteraat voziloto, osobeno ako e dobra stara marka, a doma i vo Solun mu baraat malo azno za da mu go prodol`at vekot za u{te 56 godini. Dobro e pred da go ostavite autoto da pra{ate: Kolku }e ~ini popravkata? (Tamirat kaç para?)

Benzinski pumpi ima kade da se svrti{. Pove}eto rabotat nonstop. Niz isto~na Anadolija, zaradi golemite nenaseleni rastojanija, treba da se poa|a na pat so poln rezervoar. Normalen i super ima nasekade, bezoloven, {to se vika kursunsuz, ima po golemite gradovi i vo zapadniot del, a po zafrlenite mesta amanzaman.

Soobra}ajnata policija vozi crno-beli Renoa i se vika Trafik Polisi. Nivnite patroli se obi~no na vleznoizleznite punktovi na gradovite i, po pravilo, gi kontroliraat tovarnite vozila i ponekoga{ avtobusite. Dokolku ne vozite preku dozvolenoto, mo`e da ve zaprat samo ako nemaat ni{to popametno da pravat.

RENTAKAR.

Iznajmuvaweto avuto ne e ba{ bagatela vo sporedba so nekoi drugi turisti~ki lokacii, no daleku e od nedostapno. Za ~etvorica mo`e da bide OK ako se rentira na nedela, a ne na den. Osiguruvaweto, iskoristenosta, uvoznite i drugi dava~ki se bitni faktori vo rentira~kiot biznis. Soobra}ajot e gust do haoti~en. Toa zna~i mali o{tetuvawa i golemo osiguruvawe: uvoznite dava~ki se visoki. Zaradi prostranosta na zemjata premiite imaat povisok faktor za{to avtomobilot mo`e da is~ezne, kako {to velat sosedine, bezsledno, dodeka se svrti{. Nakuso: za okolu 15 evra imate Fiat 124 za 24 ~asa ili Reno 12 za 25 evra. Ako gi rentirate na den, toga{ Fiatot 124 vle~e plus 18 evrocenti po kilometar a Renoto 12 plus 25 evrocenti za kilometar. So 100 kilometri na den (ne e toa ni{to za rastojanijata) otidoa 65 marki za Fiatot 124. So neograni~ena kilometra`a dnevniot naem pak }e ve ~ini 110 marki za Fiatot 124. Nedostapno. No zatoa istoto Reno 12, na primer, ~ini 165 marki nedelno zaedno so neograni~en broj kilometri. Toa zna~i po 25 marki dnevno so neograni~ena kilometra'a. Deleno na ~etvorica odvaj 3-4 evra na den i ne mu bere{ gajle za avtomobilot.

Sega, ne e ba{ da ne mu bere{ gajle za{to ima em eden del sopstven rizik, em treba da se vozi{. Ovie ceni se kaj pomalite rentakar kompanii. Herz (koj e bespredmetno skap a ima sme{no samobendisan menaxment) kako i pove}eto drugi, poevtini a ednakvo sigurni kompanii, mo`e da izvr{i rezervacija vo Makedonija za koristewe avtomobil vo Turcija, Avis, Budget, Interrent se poskapi od onie lokalni iznajmuva~i za{to me|unarodnite rentirxii gi ima na sekade i za{to brzo }e vi go zamenat avtomobilot vo slu~aj na defekt. Ako kreditnata karti~ka 'vi "raboti" nema potreba da zaglavuvate so prethodna rezervacija vo Makedonija.

Motocikl: prekrasno za grupa motorizirani mladi lu|e zaradi ubavinite na zemjata, {irokite drumovi do Antalija, mo`nosta za evtino no}evawe i ishrana, novi poznanstva.

Velosiped: mo`na varijanta, vo posledno vreme se pove}e mladi od Turcija zaradi prirodata, dobrodu{nite i gostoqubivi doma}ini i lesnotijata so koja se dvi`at niz golemite mesta.

Avtostop: kompletno batali rabota