|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| THIS IS A SUPERB PLACE TO PLACE YOUR MESSAGE | ||
|
START - DOMA - Home |
 Frankofilite vo Makedonija mo`e da se murtat kolku {to sakaat, no galskata vice{ampionska titula vo kulinarstvo (prva e spored mnogu mislewa, kineskata gastronomija) ne e tolku nedopirliva kako do skoro. Turskata kujna, koja se temeli na mnogu sve`i, najkvalitetni sostojki prigotveni so maksimum gri`a i qubov, sekoj den osvojuva novi i novi privrzenici. "Odberi si go prijatelot spored vkusot na negovata hrana", veli edna stara, na prvo slu{awe bizarna, turska pogovorka. [to saka ova da ka`e? Kakov "vkus na hrana" kaj nomadski Tatari, kakvo "odbirawe prijateli" kaj divja~ki ordi, kakvi {to tie ni se crtani tamu pred 5 - 6 veka? Vsu{nost, pogovorkata ni nosi celo more poraki za edno golemo nedorazbirawe. Kakov e vkusot na hranata {to ja konsumiraat lu|e koi se dobri za prijateli? Vle~e li na anason, ili na bazilikum (sladok bosilok), na vanila ili pak na dafinov list, na dil ili na `alfija, na kanela, na kardemom, na keravis ili na kim, na korijander ili na luk, na magdonos ili na majoran, na nane, ili mo`ebi na oregano, {to bi rekle matarka, na naut ili na ruzmarin, ili mo`ebi na taragon, tim, susam, crn piper i `olt {afran? Ili pak e sklad na aromi {to zavsi od drugi sostojki i na~in na podgotovka? Nomadi ne podgotvuvaat hrana na toj na~in, neli? [to znaat tie: tartar biftek, pe~en kompir, meso na `ar ili na ra`en i ajde pak na kow. Takvi predrasudi bile vo optek niz Evropa so vekovi. A i sega. Vo edna kniga sretnav "svedo~ewe" na nekoj {panski rob, koj se ka`uva deka bil lekar na brodot na admiral Sinan Pa{a od 1552 do 1555 god. (Verojatno se raboti za nekoj sevilski berber ~ija glavna terapija bila da tura pijavici a vremeto glavno mu minuvalo zaklu~en pod paluba). Kutriot iznel i vakov biser od glupost kako objasnuvawe zo{to Turcite ne sakale da jadat riba: 
"Najgolemiot broj Turci, koi namesto vino so jadewe to pijat voda, veruva deka ribata mo`e da im o`ivee vo stomakot". Bo`em {panska buba~ka, {ega, ama zale- pena vrz soznanieto deka pove}eto nomadski narodi nemaat nekoja navika za riba. Faktot deka dol` egejski- ot, crnomorskiot i bregot na Mramorno More riba se ja- de na sekoj ~ekor, a se podgotvuva na sekakov na~in, bil zasluga na brojnite (holandski?) turisti,veli istata kniga, {to od pred 30-tina godini po~nale masovno da letuvaat okolu Ku{adasi! Ova, bez sram i bez perde, go pi{uva edna grupa holandski avtori vo neodamna izdadena kniga za turskata gastronomija! Ej, ve molam, i toa od lu|e koi znaat deka se {to mo`e da se ka`e za holandskata kujna e toa deka obi~no stanuva zbor za prostorija od 3h4 metri. Mislam, badijala e da se spori so predrasudi. Ako i da~ovite, ~ie nacionalno jadewe e gme~en varen kompir (daleku e toa od pire so puter i mleko) promw{an so seckani lisja varena loboda, se tolku naakani {to si pravat maks{tul podbi{ega so onakva gastronomija - mo`e da zamislite {to bi ka`ale drugi! E, apropo ona so ribata, mora da vi poso~am deka dol` Crnomorieto se jade "hamsi" (riba kako pla{ica) vo tolku varijanti {to i xem znaat lu|evo da pravat od nea! Ej: xem, marmalad, pekmez od riba. I Holan|anite (na koi `ivo salamurena haringa {to se g'lta cela im e nacionalen specijalitet) bez sram velat deka Turcite seto toa gi nau~ile za pooslednive 30 godini! Nema da me ~udi onoj Maks van der [tul da im otvori gastromski fakultet, ako smisli kako pak da mu izvle~e pari na Soros. Druga sme{na predrasuda kaj severno-evropskite narodi vo vrska so vkusot na Turcite e toa deka tie, navodno, od v~era zapo~nale da koristat maslinov zejtin! Mislam bi bilo sme{no, da ne e tragi~no, toa {to se ne si pozvoluvaat nasproti Balkanot i kulturata na balkanskite narodi lofotskive ribari i nivnite kopneni bra}a srede brdata kompir, kromid i sinteti~ki halvarin. Vo ovoj kontekst neka se znae deka zeytinyaglilar e poim za tipi~no turski na~in na prigotvuvawe na bezbroj vegetarijanski i drugi jadewa. (zeytin na turski zna~i maslinka, pa mislam i sokot od nea). So sopstveni o~i ja gledav baba mi Pavlina HaxiPanzova (toa od niv go nau~ila) kako sekoe utro, na gladno srce, pie po filxan~e maslinov zejtin: bilo zdravo, osobeno ako prviot obed so argatite }e ima po nekoja nadrobena luta piperka ... da ne í se zalepi nekoe sem~e na vnatre{niot yid na ne`nite tenki creva pa taka da predizvika ~ir. Vo Ajvalik toa i sega se praktikuva makar {to nekoi macaat zal~iwa taze somun vo maslinov zejtin izme{an so mirudii, drugi jadat suvi maslinki ili xem od maslinki zeytin receli, mnogu vkusen so leb i puter. Lu|evo se po raznobrazieto na sofrata: koga }e se pogleda izobilstvoto meziwa i delikatnosta na prigotvuvaweto na jadewata se gleda deka ne stanuva zbor za nomadska kujna. Turcite luduvaat po ober`ini (modri patlixani), po baburi i domati zgotveni na sekoj na~in, a osobeno polneti. Toa ne e "nomadska" hrana. Eden siromav oti{ol kaj nekoj mudrec da go pra{a {to treba da stori za da vidi nekoj pari~ka. "Malku,-bil odgovorot.- Od sega natamu sekoe utro }e nao|a{ po edna zlatna lira pod pernica pod uslov cel den da ne pomisli{ na polneti modri patlixani, baburi ili domati". I taka, si ostanal ~ovekot siromav do krajot na `ivotot. Ili po spana}, na primer, koj na turski se vika ispanak, od persiskiot aspaanach. Toj e donesen vo Evropa od Mesopotamija, preku Anadolija, odvaj kon XII vek, no se probil na trpezite duri okolu 1920 godina, otkako e ustanoveno deka sodr`i vitamin A, `elezo i riboflavin, vitamin B. Mnogu pred toa Turcite od nego pravele yalanci ispanak koftesi, specijalitet vo koj nema ni meso ni riba tuku cedeno kiselo mleko so luk i mirudii. Ovde, jasno, ima i tertipi {to ne se ba{ po na{ vkus. Na primer, tele{kata krmenadla, varivata i pr`enite kompir~iwa nema da dojdat site topli tuku kako koe se oladilo. Za da ne se slu~i toa, najdobro e dvapati da ka`ete: "hepsi çok sisak olsun" (molam se da bide mnogu toplo). Ova doa|a od obi~ajot prostorot za gotvewe da e izdelen od onoj za `iveewe: zatoa i kujnite na carskata palata Topkapi se najnakraj i site imaat brojni i visoki oxaci niz koi mirizbata od gotveweto se "vodi" nadvor od salonite i odaite. Vo Dolmabah~e Saraj kujnata e cel kilometar nadvor od palatata, pa normalno e hranata da se pristavi na masa mlaka. Kaj nas cel hotel (i koga e visoka kategorija, odite vo Metropol ili Belvi vo Ohrid, smrdi na ubavi zapr{ki so kromid od parter do posledniot kat: sakaat lu|eto da namirisaat {to }e jadat pa toa ti e. Zatoa niz Turcija }e si ka`uvate deka sakate toplo servirana hrana. Restoranite otvoraat rano, slu`at po cel den, duri i vo ona vreme koga niz Evropa ne vi otvoraat ni vrata. Poslugata e qubezna. Ako se potrudite da ka`ete {to sakate i ako ve razberat sigurno }e napravat po va{e. Ako ne sakate da ste vo obi~no prepolniot so ma`i i za~aden od cigari restoran ka`ete: aile salonu lutfen semeen salon molam fina, oddelna prostorija, ~esto na gorniot kat na restoranot. Vilu{ka Çatal La`ica Kasik No` Biçak ^a{a Bardak [i{e Sise Masa Masa ^inija Tabak ^ORBI I PREDJADEWA Jagne{ka ~orba so jajce i limon: Dugun corbasi [kembe ~orba so jajca i limon: Iskembe corbasi Pile{ka so knedli: Sehriye corbasi Jajca so govedska pr{uta: Pastirmali yumurta Pr`eni jajca: Sahanda yumurta Pita so sirewe: Peynirli borek Lisnato testo so sirewe/meso: Sigara boregi Pita od meso+izvara: Bohca boregi Turski ravioli: Manti Ober`ini polneti so zarzavat: Imam bayildi Tarator: Cacik Grav: Bakla zeytinagli ]opolo: Patlican salatasi [opska salata: Karisik, Coban Zelena salata: Yesil, Marul MESO Jagne{ko so celer i morkovi: Haslama Pe~en jagne{ki but so oriz, suvo grozje i semki od {i{arki: Kuzu dolmassi Jagne{ki |uve~: Kuzu guveci Jagne{ko so modri patlixani: Kuzu incik patlicantli Pe~eno jagne{ko: Kuzu karamasi Tele{ka janija: Papaz yahnisi Jagne{ka turlitava: Comlek kebabi Pe~eno jagne{ko so zarzavat: Orman kebab i ]ebap, zapiperen so mirudii Adana kebabi ]ofte (pleskavica) na skara: Cizbiz ]ofte so orevi i za~ini Icli kofte Seckan pr`en xiger: Arnavut cigeri Xiger na skara: Ciger izgara Pr`en xiger: Ciger tava Bubrezi na skara: Bobrek izgara Krezli na skara: Koc yumurtasi Pile{ko so ober`ini i sirewe: Begendili tavuk Pile{ko na ~erkeski: Cerkez tavugu Misirkino so za~inet oriz: Hindi dolmasi Pr`eni tikvi~ki vo {lafork: Kabak kizartmasi Pr`eni ober`ini: Patlican tava Pr`en praz so jagne{ko: Pirasa Bamja so jagne{ko / tele{ko: Bamya etli RIBA I MORSKI PLODOVI Barbun pe~en vo staniol: Barbunya kagitta Pr`eni girici: Hamsa tava Panirani pr`eni {kolki : Midiye tava Sardini vo lozov list Sardalya asma aprainda Barbun: Barbunya Jastog: Istakoz Kraba: Yengec Ligwi: Kalamar List: Dil Cipura: Cipura Oktopod: Ahtapot Orada: Kalkan Pastrmka: Alabalik Rak~iwa: Kerevit Sardina: Sardalya Sku{a: Uskumru Tuna: Palamud [kampi: Karides PIJALACI, VODA, VINA Vo zemja so bogata i raznoobrazna kujna mora da sleduva i soodvetna selekcija pijalaci, me|u koi i voda. Ovde botiliranata voda, nejzinoto proizvodstvo i plasman, se prakti~no isto tolku golema industrija kako i vinarstvoto. Mnozinstvoto lu|e nemaat ama ba{ nikakva potreba za rakii~ka pred i vince ili pivce so jadeweto. No zatoa Turcite se eksperti za voda. Onie {to se naviknati na nekakva patuvaat so kilometri po nea ili ~ekaat regularni isporaki na voda od specifi~en izvor. Osobeno ceneti se izvorite Buyukdere, Saiyer kaj Bosfor, Beykoz, Karahisar kaj Afion i drugi. Prepora~ani marki se Kizilay odnosno Circir ili superpopularnata Maden Suyu. Poslednava ima i gazirana verzija, se vika Maden Sodasi. Vo samoposluga, {i{e 1,5 l. razladena voda ~ini $ 0,75. Se pie mnogu ayran (na{ jogurt, porazbla`en i so malku sol), boza i gazoza. Turisti~ka zemja kako ovaa ne mo`e da se potpira samo na svoite 58 vidovi crveni , 52 beli, nekoi 18 vidovi roze i 10 marki penlivi vina. Vo podobrite restorani }e najdete i francuski i italijanski i germanski vina. Ovdeonde }e se najdat i na{i i bugarski. No malku koj odi vo Turcija za da pie Kavadarka. Od nivnite crveni vina razbira~ite gi prepora~uvaat Ankara Altini, Kipis ili Boga Kani proizvod na Ataturk Orman Cifligi odnosno Doluca Antik i so nego Doluca Villa: od imotot na Doluca Bagcilik ve Sarapilik. Me|u svoite vina citiranive vizbi crvenite marki gi imaat i vo beli verzii. Kako onaa kaj nas: Kantri Red, ama belo. Vizbata Kavaklidere gi ima vinata Canakaya i so nego Kavak. Treba da se ima na um deka mal broj restorani slu`at alkohol i vino (na turski se vika: sarap). Onie {to go pravat toa doturaat 15% na celata smetka. Kaj nas }e ka`e ~ovek vo meana daj po edna rakija pa }e go do~eka pra{alen pogled. [to mu e na ovoj? Koja komova? Koja slivova? Gi ima tolku. Na kraj pamet nema da mu e na kelnerot mastika: Taa e ba{ka. Ovde ne. Rakija (raki) vo Turcija e mastika. Nejze isto taka ja vikaat i Aslan Sutu, demek: lavovsko mleko! Sega, mastikata e uzo za Grcite, arak za Arapite, pastis ili perno za Francuzite, a ovde e raki. Pivo (go vikaat bira, kako i nie...{to me potse}ava na skopska Birarija i na Marko ^erepnalkovski) ima sekakvo, no od site najpopularno e Efes. Ako sakate to~eno, }e barate fiçi bira. Jasno deka ima sekakov viski i kowak, i vodka i xin. Toa mu e so pija~kite. Poznato e deka ovde se pie mnogu ~aj i kafe. Nivnoto konsumirawe e izdignato do rang na vistinski ritual, no nam glavno poznat. Se po~esto se pijat mnogu dobri prirodni sokovi. Nekoi se tolku gusti {to se vkusni i koga }e se razbla`at so soda-voda ili koga }e se prelijat preku dosta kocki mraz. ^ista i zdrava rabota za leto. |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005)    
 
        |
|
|
