INVESTOR ANALITIKA MENAXMENT MARKETING SOFTVER FINANSII PODDR[KA
PATUVAWETO SO BROD DO ISTANBUL E SON A DOL@ BREGOT NA TRITE MORIWA, DURI TAMU DO DO ALANJA - FANTAZIJA
Advertise here for only $0,55 a day

Start - Doma - Home




Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,
MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, Canakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa, Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata

MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,




Turskata lira (TL), porano turska funta, e pari~na edinica na ovaa zemja. (Samo patem: lira e izvitopereno od livra, merka za te`ina ramna na 453 grama, {to zna~i libra, odnosno angliski pound, po na{e funta, a seto toa ka`uva deka lira i funta mu doa|a s'{to kato isto).Teoretski lirata se deli na 100 kuru{i, no tie nemaat ama ba{ nikakva vrednost za{to denes ovde ni so edna lira ne mo`e da se kupi ama bukvalno ni{to.

Do pred 4-5 godini galopot na inflacijata se mere{e so 45% do 90% godi{no, ako ne i pove}e. Vo mart 2004-ta eden amerikanski dolar ~ine[e 1,323,219 liri. V~era na 2 mart 2009 $1 kupuva{e niz Turcija samo 1 lira i 72 kuru[i. Eh, ima{e i edna zna~ajna intervencija pa prilikite se izmenija. Minatata godina stapkata na inflacijata be[e ramno 10% glavno zaradi vlo{enata situacija vo svetot. Obezvrednuvawe na valutata od 10 procenti e "ni{to{ vo sporedba so edno ne tolku dale;no minato. Za ilustracija: vo 1966 god. 1 US$ vrede{e 9 liri, vo 1980 g. celi 90 liri, vo 1988 g. be{e 1300 liri sega a potoa vo 1995 g. 35,000 liri dodeka narednata godina celi 107,000 a vo 2001 godina 1,650,000 - cel kup pari, Vo 2005 Turcija izvr{i revalvacija, izbri{a [est nuli. Onaa starata, zlatnata lira od nekoga[pred ~etiri godini kupuva{ei 120,000,000 toga{ni liri.

Vo promet ima moneti i banknoti od sekakvi denominacii. Od nepoznati pri~ini u{te ~uvam kovani pari od edna, od 2,5 od 5, 10, 20 i 50 liri makar {to sega monetite se od 1.000, 2.500, 5.000 i 10.000 liri! Banknotite {to bea 5 (beî), deset (on), 20 (yirmi), 50 (elli), 100 (yuz), 500 (beî yuz), 1.000 (bin), 5.000 (bes bin) i 10.000 (on bin) liri se upotrebuvaat samo vo semejni albumi, za ilustracija na nekoi fotografii {to u{te ne stignale da po`olteat. Vo 2000-ta godina, ima{e banknoti od 50.000 od 100.000 od 250.000 ili 500.000 liri.

Seto ova e sega istorija. Od 1 januari ovaa 2009 godina, si zakon, ne postoi pove|e (YTL, Yeni Turk Lirasi, jetele. Ukinat e nazivot a parite se isti. Sega si e pak samo turska lira ama bez onaa sramotna ({to re~e premierot Erdogan, opa{ka od nuli. Levo imate pregled na site banknoti {to se oficija;lno sredstvo za pla]awe. Toa se lirite, onie so drug izgled ne se za promet, samo numizmatika.

Na vremeto se vrte{e eden film so Gregori Pek {to mislam deka se vika{e Banknota od milion funti. Nitu nie vo salata nitu onie na platnoto mo`ea da si zamislat {to li vrednost }e da bidat milion funti. Toa i deneska e ogromna para. Ovde bi bile iljadaipetstotini milijardi liri! Ete edna mala komparacija za tekot na rabotite me|u dvete nekoga{ni veleimperii.

BANKI
Prakti~no site banki vo Turcija (vo nekoi stranecot, dodeka ~eka da svr{i rabota, }e go poslu`at i so ~aj, {to e ubav obi~aj i vo filijalata na super efikasnata Ziraat Bankasi vo Skopje) i ogromnoto mnozinstvo hoteli, restorani pa i trgovski dukani }e prifatat pokraj efektivnata valuta za liri, da razmenat i patni~ki (traveller's) ~ekovi {to kaj nekoi na{i banki se u{te mo`e da se kupat za valuta. Podobrite hoteli, du}ani, patni~ki agencii i aviokompanii kako instrumenti na pla}awe gi prifa}aat i poznatite kreditni karti~ki. Sekoga{ koga e vo pra{awe razmena na pari ili pla}awe umno e da se nosi i paso{. Malite trgovci ~esto }e ponudat i povisok od ban~iniot kurs za valuta {to gi interesira. Takvi, me|utoa, nema mnogu. Makar {to koga patuvaat vo tu|ina turskite gra|ani imaat pravo da iznesat samo ograni~en iznos devizi nema jagma za valuta. Nakuso, nema razviena uli~na crna berza na devizi, verojatno i zatoa {to {vercot na blagorodni metali i valuta, isto kako i nelegalnoto menuvawe devizi, e krivi~no delo.

Jasno e deka koga javno broite i rakuvate so stranski pari mo`e, no ne mora, da ve obletaat privatni sarafi koi }e vi nudat i poprimamliv kurs otkolku bankata ili menuva~nicite. Obi~no toa se dalaverxii ili polo{i koi odat na izmama ili grabe`.

Rizi~na rabota: pokojniot moj drugar Vawa Mirovski, super vidra ~ovek vo mnogu raboti a `iv plamen za brzo kalkulirawe, mi ka`uva{e kako nego, sam na ulica, koga u{te tr~a{e kako srna, dodeka trepne go izmamile za 100 marki zamenuvaj}i mu gi so kup~iwa stari pari. [to ostanuva za semeen ~ovek so `ena, deca i stotina trakatanci okolu vratot. Zna~i:vnimatelno. Odete si vo banka. ^ista rabota.

Turcija ima edno 60 banki. Nekoi od niv se vrvni me|unarodni finansiski institucii, ramni so ili ~lenovi na prvata liga svetski banki. Tie mo`at kako vo sama Turcija, taka i vo Skopje, a i niz mnogu zemji vo svetov, prili~no ve{to da zavr{at i daleku pokomplikuvani raboti otkolku {to e razmena na devizi. ]e vi dovle~kaat pari na lice mesto od koe i da e mesto na planetava. ]e vi iskreditiraat transakcii so stoki ili nedvi`nini. Nekoi ispla}aat i gotovina na ime na kreditnata karti~ka, osobeno ako ima Tur~in {to }e stavi kontrapotpis na isplatata. Inaku, telegrafska pratka pari od doma treba da se bara edinstveno vo krajna nu`da: samo bankarskata telegrama ~ini $35, plus nervi, vreme i mnogu besplaten ~aj.

Bankite rabotat od 08:30 do 12:00 ~asot i od 13:30 do 17:00 ~asot od ponedelnik do petok.

Filijalata na Ziraat Bankasi vo Skopje raboti so isto takvo vreme i verojatno vi e najdobro mesto bez problemi vo komuniciraweto da si obezbedite patni~ki ~ekovi ili drug vid finansiska potkrepa na poa|awe za Turcija kade imaat ekspozituri na sekoj agol. Od li~en opit znam deka se odli~ni. I kade mo`e da o~ekuvate deka nema da platite provizija za zamena na od niv izdadeni ~ekovi.

KREDITNI KARTI^KI.
Pri pazaruvaweto, vo praktika, prodava~ot ili sajbijata na sekoj du}an mo`e da ima na um tri ceni. Ednata za pla}awe vo liri, drugata vo devizi, tretata za pla}awe so kreditna karti~ka. Dokolku toa ne e razjasneto, koga }e se dogovorat za cenata trgovcite obi~no o~ekuvaat pla}awe vo gotovo i vo liri. Ako ponudite devizi edni }e dadat popust, drugi }e ve pratat vo banka, treti }e pobaraat pove}e za{to }e treba da platat bankarska provizija za menuvawe. Ako vidat kreditna karti~ka mo`e da baraat 3% do 7% povisoka cena zatoa {to ne sakaat od svoj xeb da ja pla}aat provizijata za (American Express ili (Diners. Najprifatlivi se (Visa, EuroCard i (MasterCard. Komercijalna banka ja izdava (MasterCard. Bez kreditna karti~ka stanuva od den na den s? pote{ko, ako ne i nevozmo`no da se vleze vo pristoen hotel. Nikoj ne gi saka onie koi doa|aat so partalite i vadat gotovina za kapara ili odnapred pla}awe za spiewe koe ~ini $10-$15. [to e toa sprema postelninata ili aparaturata, drugiot mebel, kilimite? Karti~kata vo TOJ segment na pla}awe e spas. So nea mo`e da se podigaat do 500 marki na den vo liri od avtomatite za pari ((ATM, Automated Teller Machines) {to gi ima na sekoj vtor agol. Sevo ova e dopolnitelen {arm na patuvaweto.

Pozna~ajni turski banki se: (Akbank, KocAmerikan Bankasi, Citibank, Egebank, Garanti Bankasi, Yapi ve Kredi Bankasi

BAK[I[OT VO TURCIJA

Postoi edna teorija, za `al prili~no ra{irena, deka korupcijata im e imanentna na op{testvata pritisnati so brza modernizacija. Ova go tvrdi izvesen Samuel P. Huntington vo svojata kniga "Political Order in Changing Societies" izdadena u{te vo 1968. Nema vrska. Kakvi op{testva vo tranzicija? Toa samo saka da ka`e deka Zapad, ve}e iztranzitiran, nema korupcija. Sme{no. Zapadot e isto~nik na modernata korupcija. Istokot poznava glavno bak{i{.

Vo Holandija ru{vetot daden vo ke{ na stranski dr`avni funkcioneri se otpi{uva od danokot kako ureden deloven ar~. Celiot holandski narod go pla}a korumpiraweto na razni birokrati niz svetot. A vamu, na cela usta tvrdat deka Turcija i Brazil bile primeri za pletkawe na birokratijata vo progresot na tie dve zemji.

Ru{vet postoi od pamtiveka. Edni go vikaat "mal podarok", drugi "edno vnimanie", treti "samo gest", ~etvrti "kako reprezentacija". Najto~no go nare~uva ru{vetot eden moj mnogu opiten prijatel po ime Mitko Ko~ovski. Go vika "avanta". Ru{vetot e kako onaa za begot i siromajo: i dvajcata so petta ~a{ka i nekoe meze pred sebe ama za begot se veli: "Gledaj {to ubo si pravi keif" a za siromajo: "Ene go pijani~i{teno, pak se taposuva".

Kaj finine na Zapad toa e "fiskalen rashod", {to }e re~e ~ista rabota, a kaj nas na Balkanov, "korupcija" i moralen berbatlak.

Sevo ova ne zna~i deka }e kurtulite od globa ako izvadite nekoja crkavica koga zaradi prekr{ok vo Turcija }e ve zapre soobra}aec. Ako saka ima od kogo da zema ne{to ekstra, ne mu trebaat turisti od Makedonija {to }e se bunat kako Grci vo aps za 25 evra kazna.

So portirite rabotata so ru{vetot e dibidus za nikade: ili ima soba ili nema. Ili }e popu{ti vo cenata ili ne. [to i komu treba da mu dade turistot za da dobie poevtina soba? Ova malo poglavje e tuka da ka`e deka nema rezon na{iot turist da pomisluva na ru{vetlak ni so gest.

Ako se zboruva za korupcija na visoko ramni{te, rabotata izleguva nadvor od turizmot. Ova e strate{ki va`na zemja za SAD. Na Turcija, kako na Izrael ili Meksiko, SAD ne samo {to }e £ progleduvaat niz prsti pove}e, tuku }e £ priskoknuvaat na pomo{ pobrzo i poenergi~no otkolku na e druga dr`ava. Ne zaradi zaslugite od minatato tuku zatoa {to Turcija ima trajna strate{ka va`nost za SAD. Taa e stabilizacionen faktor za dvata naftonosni regioni na svetot: celiot Bliski Istok i Pokavkazieto. Zatoa ovde vlasta i celiot legalen sistem vo princip se dvi`at kon transparentnost, a ne kon pravewe {vercersko duvlo od tolku golema i va`na dr`ava.

 




















Hit Counter