Najvidnite umetnici, dizajneri, site zanaet~ii-artizani vo princip, bile na nekakov na~in registrirani vo Ehl-i Hiref (Umetnici i Artizani) eden vid umetni~ka brigada na sarajot Topkapi i pod direktna kontrola, i plata, na Hazinedar Basi, prv blagajnik na imperijata. Najbrojni me|u niv bile slikarite, iluminatori na rakopisi, ilustratori, minijaturisti, portretisti, freskoslikari no imalo i dizajneri na tekstil, kaligrafi, kujunxii, brusa~i na blagorodni kamewa, kova~i na metalen dekor. Vo 15-ot vek preovladuvale dva osnovni motivi: hayati, toa e stiliziran cvet ili rumi, prese~en stiliziran list. Eden vek potoa }e se afirmira kombinacija od dvata pa }e dojde do izblik na floralni motivi i sceni od gradinarskiot `ivot pod vlijanie na slikarite koi Selim I gi primil od Persija po nivnite tamo{ni nepriliki.

Ovie motivi brzo se razvile vo rasko{ni verzii {tedro aplicirani ne samo na keramikata tuku vrz kadife, brokat, saten (Satin, spored kineskoto pristani{te Zaytin, toga{ izvozna to~ka na ovoj proizvod kon Evropa) i taft (od persiskiot zbor taftah, {to zna~i svien), omilena obrabotka na tekstilot vo toa vreme, dopolnitelno zbogatena so broderii od zlaten i srebren konec za maksimalen efekt. Vo toa vreme svilata, pamu~noto i volneno platno se tretirale kako tekstil (od latinskoto texere, {to zna~i tkajam) dobien so inferiorni tkaja~ki tehniki vo sporedba so onie prethodnite.

Niz Turcija }e se najdat umetni~ki par~iwa broderii, pletki, vezovi a sekako i prvi~no kilimi. No toa sepak e samo rakotvorba ili artizanat, a ne i vistinska umetnost.

Bogatite, da ne re~am rasko{ni, motivi preneseni od Selxucite vo kilimarstvoto vovedeno vo Anadolija se zdobile so takov rang na me|unarodna reputacija {to flamanskite slikari gi prenesuvale na svoite sliki kako "holbajnski motivi". Izrazot doa|a od Hans Holbajn pomladiot, slikar od Augsburg koj rabotel vo 15 vek. Turskite kilimi i dendenes se mnogu barani. Nekoi sakaat da insistiraat deka floralnite motivi uka`uvaat na golemata qubov na Turcite za prirodata voop{to i za cve}arstvoto posebno.

Koga }e se ka`e kaj nas persiski kilim prvo se misli na eden poseben vid ra~no tkaena podna pokrivka naj~esto celata izrabotena od volna. Toa {to takviot obi~no e tkaen vo Del~evo, ne e nikakov problem, zatoa {to site znaat za {to sta nuva zbor i zatoa {to dezenot na kilimot "o~igledno" e persiski makar {to toj e po~esto afgani ili turski.

Kaj site nomadski narodi kilimot e mala dragocenost: topla, ukrasna pokrivka za site po~vi na koi kowanicite }e mora da zakampuvaat. Najstari te turski kilimi, tkaeni vo dvojno jazolen, takanare~en Gordes ili gordiski stil, doa|aat od IV pa tamu do I vek pr.n.e. Pokraj gordiskiot (ili turski) jazol, naj~esto se koristel persiskiot ili sene{ki jazol vo tkaeweto. Sami }e zaklu~ite deka kaj Gordium verojatno u{te vo vremeto koga Aleksandar se pletkal so toa jazolot, moralo da tkajat i kilimi makar {to "negoviot" jazol bil vrzan poinaku.

Kilimot od ona nomadsko vreme bil mnogu cenet del na mirazot na Tur~inkata. (A propo: koga }e se re~e "miraz" obi~no se misli na vrednost od godi{nata zarabotuva~ka na site ~lenovi na brojnoto semejstvo). So ogled na ogromniot trud {to tie go vnesuvaat vo sekoe istkaeno par~e, maksimalna gri`a se posvetuvala na besprekorniot kvalitet na volnata, pre|ata, boite, potkata. Razni regioni imale razni dizajni, zavisno od vidot pre|a ili prirodni boi {to tkaja~kite gi imale na raspolagawe. Tie go pametele generalniot dezen no sekoga{ vnesuvale nekakov detaq od svojot `ivot kako li~en potpis na kilimot.

Molitvenite kilimi se turski specijalitet. Nivniot dizajn sekoga{ ima mihrab, toa e delot na xamijata koj gleda kon Meka. Vernikot go postava molitvenoto kilim~e taka {to vrvot na mihrabot istkaen vo nego da gleda kon Meka, pa natamu toj ja ka`uva molitvata. Na ovie kilim~iwa e istkaen i simbol na ibrik za voda, da potse}ava na mieweto. Postojat i semejni molitveni kilimi so po 5, 6 ili 7 kolorni elementi vo razni boi.

So prifa}aweto na kilimot vo Evropa, negoviot dezen ne e pove}e tolku izraz na lokalnoto majstorstvo kolku odgovor na komercijalnata pobaruva~ka. Denes devoj~iwata po selata tkaat na par~e i taka se plateni. Vo isto~nite delovi na zemjata ima mnogu nomadski Yoruk kilimi. Onie koi se tkaeni so koristewe volna i svila se vikaat Hereke i sigurno se edni od najbaranite niz zemjata. Dr`avata sega go dotira proizvodstvoto kako na razni motivi taka i na stari tehniki na tkaewe kilimi: za da ne se zaboravat. Ima kilimi so edno, a }e najdete i takvi so dve lica. Me|u ramnite tehniki na tkaewe e Sumak, a se koristi i za proizvodstvo specijalni dekorativni bisagi.

Persiskite se glavno ednojazolno tkaeni kilimi. Ako se re{ite da kupite nov kilim, vodete smetka deka goleminata ne e prva merka za cenata. Osnovno e celoto par~e da bide od volna. Najva`no e toa da bide ~ista volna (yuz de yuz yun) . Horizontalnite i vertikalnite konci {to ja formiraat potkata treba da se od sjajna, u{te prirodno mrsna volna, a ne od pamu~en (int) ili merciniziran konec. Toa se gleda po resite. Kilimot e evtin ako se tie od pamuk. Poznava~ite }e naskubat malku od potkata i }e go zapalat toa da vidat dali mirisa na volna, pamuk ili sintetika.

Opa~inata na kilimot zna~i, ka`uva se. Ako svitkate eden agol od opa~inata na kilimot i go postavite vrz liceto }e gledate dali raznite boi na liceto se identi~ni so onie na opa~inata. Ako ne se, toa indicira mnogu za trajnosta na kilimot, za stabilnosta na boite. Do 1865 godina, koga se pronajdeni anilinskite boi, vo kilimarstvoto se koristeni samo prirodni koloranti, glavno od rastitelno poteklo. Tie ja zadr`uvaat svojata kolorna struktura so vekovi. Treti brkaat ôjazla`a i baraat barem 1.000 ili 1.500 jazli na kvadrat. Sigurno deka {to pove}e jazli toa potraen kilim, no nekoi vekovno stari muzejski par~iwa imaat mala jazla`a, no prekrasen dizajn, trajni boi i odli~en kvalitet na volnata niz celiot kilim.

Taka i denes tkaat kolku Jurucite vo isto~na Turcija tolku mnozinstvoto okolu Bergama, a tie nivni, obi~no kvadratni i dosta meki kilimi, se mnogu ceneti bez ogled {to bergamskite imaat rab od hohenkrojci, odnosno svastiki okolu naokolu osnovnata dekorativna tema. Svastikata (kukastiot krst) so ~etirite kraci skr{eni na desno (koga se skr{eni na levo zna~i ne{to drugo) e star simbol i go ozna~uva kru`eweto na sonceto, ognot, `ivotot i sre}ata. Toj krst, zna~i svastikata, e prisvoen od fa{istite vo 1921 godina kako oficijalen amblem, znak za trajnosta na nivnata ideologija.

Tur~inkite {to gi tkajat kilimite so svastikite si nemaat ni al ni aber za fa{izmot. Vo Milas pravat pogrebni kilimi so soodveten dizajn i tie se mnogu barani, no kratko vreme se gledaat nad zemja.

Nazad na boite: so belo navodeneto maram~e brzo se otkriva dali kilimot e retu{iran so sve`i boi. Ne e toa stra{no, ama cenata }e treba da bide soodvetno poniska. Vodete smetka deka za da kupite kilim ne vi treba vodi~. Negovata provizija }e ja platite vie. Vo sekoj slu~aj dezenot i kvalitetot na boite e ona {to najmnogu ve interesira kaj 100% volnen kilim.